Radijski izvedbi Šeligovega dela magičnega gledališča v tedenskem naboru sledijo žanrsko raznolike radijske igre resnejših, pa tudi bolj humornih vsebin, ki bodo popestrile zimske dni.

Radijska igra: V spomin Juriju Součku in Rudiju Šeligi
Torkov termin radijske igre na Prvem programu bo namenjen poklonu velikemu igralcu in ljubljencu radijskega občinstva vseh generacij – Juriju Součku. Na sporedu bo prvi del radijske nanizanke Popolnoma resne kriminalistične štorije slovenskega avtorja Vinka Möderndorferja, v kateri je Souček odigral glavno vlogo inšpektorja Pyma. Izbira kriminalke z naslovom Skrivnostni umor v parku ni naključje: v Součkovem opusu približno šeststotih radijskih vlog so bile poleg radijskih iger za otroke posebej popularne njegove vloge v kriminalkah, kjer je pogosto igral policijske inšpektorje. Jurij Souček je na nacionalnem radiu ustvaril ne le številčno enega najobsežnejših, temveč tudi žanrsko raznolik opus, zmeraj pa je bil strasten in neutruden raziskovalec, ki je znal iz zapisanih likov ustvariti neizbrisne vloge. Poslušalci pa njegov glas zagotovo pomnijo tudi iz risank, ki jih je rad in veliko sinhroniziral, začenši s Čebelico Majo, nato z Miškolinom, z znamenitima Pipijem in Melkijadom in drugimi. Odšel je pomemben ustvarjalec, ki je prežel večdesetletno zgodovino slovenske radijske igre na samosvoj in prepoznaven način. V torkovi radijski igri, ki bo na sporedu ob 21.05, bodo poslušalke in poslušalci velikanu slovenskega gledališkega in radijskega sveta torej prisluhnili v vlogi inšpektorja Pyma – z Majdo Potokar v vlogi njegove prijateljice Marte Koležnik sta ustvarila originalen, duhovit in bistroumen par. Radijsko kriminalko je leta 1992 režirala Irena Glonar.

Z radijsko igro Čarovnica iz Zgornje Davče pa je Uredništvo igranega programa v ponedeljek obeležilo dvajseto obletnico smrti slovenskega pisatelja, dramatika, esejista in politika Rudija Šelige, ki je še posebej s svojimi dramami in zamislimi o magičnem gledališču pustil velik pečat na področju literature in gledališča. Njegov dramski opus obsega devet dramskih besedil, ki so bila vsa odrsko uprizorjena, vrhunec njegovega dramskega udejstvovanja pa predstavljajo drame Lepa Vida, Svatba in Čarovnica iz Zgornje Davče, katere radijski izvedbi so lahko poslušalke in poslušalci prisluhnili v ponedeljek ob 22.05 na programu Ars.

Junakinje vseh treh naštetih dram so zaradi svoje drugačnosti (saj so povezane z elementarnim in so nosilke magijskega) izločene iz družbe in posledično uničene. Avtor prikaže sodobni potrošniški svet brez kakršne koli transcendence, obenem pa mu nasproti postavlja princip magičnega (neo)poganstva, ki v ospredje postavlja izgubljeno čustvenost in domišljijo in je bilo temelj za Šeligovo občutenje sveta. Vse to odzvanja tudi radijska uprizoritev besedila o mladi ženi Darinki, ki zaživi ob svojem možu Niku in njegovih starših; v družinski celici pa je pripravljeno za konflikt in prelom v torturo, ki ga doživi magično v banalnem, fragmentiranem svetu običajne, s formo omejene družine. Igro so leta 2018 za radio pripravili takratni študentje Akademije za gledališče, radio, film in televizijo: režiser je bil Dorian Šilec Petek, vlogo Darinke je interpretirala Eva Stražar, vlogo Nika je interpretiral Mario Dragojević, v vlogah mame in očeta pa sta nastopila Živa Selan in Dominik Vodopivec.

V četrtek ob 22.05 na programu Ars pa bo na sporedu radijska izvedba dramskega besedila Mirana Jarca Vergerij v režiji Aleša Jana – dramsko delo predstavlja enega najdoslednejših zgledov slovenskega ekspresionizma in poleg drame Ognjeni zmaj predstavlja vrh Jarčevega opusa. Miran Jarc je v drami Vergerij poskušal prikazati sodobni čas in svet, ki je ujet v kozmičnem nasprotju med kaosom in prihodnjo harmonijo. Na osnovi tega nasprotja je predstavil boj med golim razumom in voljo do ustvarjajoče duhovne sprostitve oziroma boj med tehnokratsko vodeno družbo in posameznikom kot subjektom. Nosilci tega boja so junaki Jarčeve drame: na eni strani tehnokratski ideolog Kern (Pavle Ravnohrib) in vladajoči, na drugi uporniški samotni mislec Vergerij (Boris Ostan) in ljudje, ki so žrtve krutih metod vladavine kapitala. Naslovni junak v iskanju ubranega, smiselnega življenja ni uspešen, ker se človekov duh ne more sprostiti s pozitivnimi dejanji v svetu, kjer vladata boj za oblast in nasilje; njegovi prebivalci, gospodarji in hlapci pa so si podobni po zverstvih. Iz te občečloveške problematike Jarčeve drame je avtorica radijske priredbe Mojca Jan Zoran poskusila izločiti ter dodatno poudariti eksistencialne probleme sodobnega človeka, ki ga muči zavest o negotovosti in boleče izkušnje s krutim, nasilnim svetom.

Kratka radijska igra: Na reki in na tujem
V sredo ob 13.05 bo na programu Ars na sporedu kratka radijska igra Dva svetova dramatičarke, dramaturginje, profesorice in dekanje Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Žanine Mirčevske. Avtorica je igro izpisala v svojem maternem jeziku – makedonščini, v slovenščino pa jo je prevedel Andrej Arko. Naslov daje slutiti, da igra na satiričen način sooča balkansko-orientalski svet poezije in metafizike s svetom rigidne, sterilne in birokratsko nadute Evrope, hkrati pa v zgoščenem dialogu odpira širša, pereča vprašanja tujcev, tujstva in migracij, ki so še kako aktualne tudi danes. Igro v režiji Jožeta Valentiča sta interpretirala Matija Rozman kot Tujec in Franc Markovčič kot Mejni policist.

Sobotni termin kratke radijske igre na Prvem programu bo bolj šegav, saj bodo poslušalke in poslušalci spet lahko prisluhnili vragolijam ljudskega junaka Afantija (Polde Bibič). V igri Na reki, ki jo je Gordana Kunaver priredila po ujgurski ljudski zgodbi, Afanti tokrat s potegavščino zagode bogatinu (Dare Valič). Kratko radijsko igro v prevodu Maje Lavrač je režiral Aleš Jan.

Radijska igra za otroke: V urarski delavnici
Na nedeljsko jutro si bodo ob 8.05 na Prvem programu trije radovedni fantje (interpretirali so jih Urša Jesih, Niki Anđelić in Peter Jakopič) želeli ogledati, kako urar (Dare Valič) popravlja uro. Fantiči pa v urarski delavnici doživijo čudovito in nenavadno pustolovščino, v kateri se med drugim pojavi tudi poseben škrat (Jožica Avbelj). Radijsko igro za otroke Oblečeni kazalci je napisal Milan Kleč, režirala pa jo je Irena Glonar.

Poslušalke in poslušalci lahko predvajanim radijskim igram prisluhnejo tudi v podkastih radijske igre na spletnih straneh Prvega in Arsa ter na portalu RTV 365, kjer so vsebine na voljo še trideset dni po predvajanju.