Etnolog, ki je kot avtor in soavtor sodeloval pri 70 knjigah in 150 razpravah ter številnih člankih, je ob prevzemu dejal, da nagrado razume tudi kot priznanje etnologiji, ki ni usmerjena samo v reševanje kulturne dediščine in njeno raziskovanje, ampak tudi v ustrezne interpretacije in predvsem v pomoč sodobni družbi, kako je treba ravnati.

Temeljno področje Bogatajevega raziskovalnega in pedagoškega dela je proučevanje slovenske ljudske kulture - vsakodnevnega življenja, dela, ustvarjanja, verovanj, šeg in navad Slovencev skozi zgodovino. Veliko pozornost namenja tudi kulinariki in gastronomiji, med drugim je tudi avtor sistema za ocenjevanje rokodelskih izdelkov, gastronomskih strategij osrednje Slovenije in Gorenjske ter soavtor Strategije razvoja gastronomije Slovenije.

Dolga leta na čelu oddelka za etnologijo
Dolga leta je kot profesor svoje znanje prenašal na študente oblikovanja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter na Fakulteti za turistične študije Univerze na Primorskem, predvsem pa na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je vodil oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo in katedro za etnologijo Slovencev. Leta 2011 mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužni profesor.

Ob Bogataju je Pahor izročil tudi medalje za zasluge Branku Brumnu, Vasji Samcu ter Franku Košuti in Brunu Volpiju Lisjaku. Brumen prejel medaljo za 20 let zavzetega uveljavljanja etnografske dediščine in uspešnega vodenja kurentovanja na Ptuju, na čelu katerega je bil od leta 1995.

Samca je Pahor odlikoval za prispevek k ohranjanju slovenske nesnovne dediščine na področju ljudskega plesnega izročila. Med drugim je plesal v Akademski folklorni skupini Študent, ki jo vodi že več kot 40 let. Zasnoval je številne odrske folklorne postavitve, bil je tudi idejni vodja in umetniški oblikovalec programa festivala Fokart v Mariboru.

Nagrada za zasluge pri ohranjanju ribištva v Tržaškem zalivu
Košuta in Volpi Lisjak sta medaljo prejela za zasluge pri razkrivanju pomena ribištva in pomorstva za slovensko zgodovino v Tržaškem zalivu ter pri gradnji in delovanju Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu pri Trstu. Bila sta glavna pobudnika ideje o Ribiškem muzeju, ki je postal ena najpomembnejših identifikacijskih točk slovenske narodne skupnosti v Italiji.