Prva bo s slovesnim koncem tedna prevzem naziva Evropske prestolnice kulture, ki je lani pripadal Marseillu in Košicam, proslavila Riga. Kot napovedujejo, bo imela v tem letu v mestu osrednjo vlogo kultura v najširšem pomenu, dogajanje pa se bo začelo 17. januarja. V središču otvoritvenega dogajanja pa bo uprizoritev Wagnerjeve opere Rienzi v Latvijski nacionalni operi.
Predstava nastaja v režiji Danca Kirstena Dehlholma, poleg izvirne Wagnerjeve glasbe pa bo nova postavitev vključevala elektronsko glasbo mladega latvijskega zvočnega umetnika Voldemarsa Johansonsa. Uradno premiero bo opera doživela 19. januarja v Latvijski nacionalni operi, ponovitve pa napovedujejo še za 21. januar in 3. ter 15. junij.
Knjižna veriga
V soboto, 18. januarja, bo potekal celodnevni dogodek Pokušina programov Rige 2014, v sklopu katerega bodo na osrednji tržnici in na mednarodnem avtobusnem terminalu na enem mestu predstavili vse segmente programa aktualne Evropske prestolnice kulture. Isti dan bo ulice mesta prepredla živa veriga med poslopjema stare in nove nacionalne knjižnice, po kateri bodo iz starega v novo poslopje iz rok v roke "potovale" knjige.
V razstavišču Arzenal bodo odprli postavitev, ki bo skušala pokazati vpliv prve svetovne vojne na kulturo. Zamislili so si jo kot skupno predstavitev del umetnikov tistega časa in sodobnih interpretacij teme. Ob delih latvijskega klasičnega modernizma bodo na ogled tudi slike, grafike in skulpture umetnikov iz tujine - Estonije, Litve, Finske, Poljske, Slovaške, Češke, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Madžarske.
19. januarja bodo v prostorih istega razstavišča odprli še razstavo sodobnega francoskega umetnika Christiana Boltanskia z naslovom Srčni utrip. Umetnik bo predstavil instalacijo, s katero želi ovekovečiti spomin človeštva. V njej zabrisuje meje med življenjem in smrtjo, preteklostjo in sedanjostjo. Obiskovalci razstave bodo lahko svoj srčni utrip tudi registrirali v arhivu srčnih utripov, ki je lociran na Japonskem. V nacionalni knjižnici Latvije bodo na isti dan odprli razstavo kinetične umetnosti Vizionarske strukture, ki bo ponudila ekskurzijo v latvijsko avantgardno umetnost 20. in 21. stoletja.
Glasbena osvetlitev šarma mesta
Večer prej bo v Areni koncert z naslovom Riga resounds!, na katerem se bodo predstavili najboljši latvijski klasični in popularni glasbeniki ter zbori in orkestri. Za neposreden televizijski prenos bodo poskrbeli v Estoniji in Litvi, namen koncerta pa je po besedah organizatorjev podati zgodovinski in sodobni šarm mesta. Zazvenela bo glasba skladateljev, kot so Wagner, Čajkovski, Emils Darzinš, Margeris Zarinš, Imants Kalninš, Raimonds Pauls, Arturs Maskats, Eriks Ešenvalds in Janis Lusens.
Kulturni vlak v Siguldo
Kulturnemu dogajanju Rige se bo pridružilo tudi slikovito mestece Sigulda, ki leži kakšnih 50 kilometrov stran. 19. januarja bo tam potekal program, ki bo povezal kulturo, šport in različne oblike ustvarjalnosti. Do mesta bo iz Rige peljal poseben vlak - Festival Express, potniki pa bodo med vožnjo lahko uživali v glasbenih in drugih nastopih.
V Umei še nikoli toliko žerjavov
Mesto Umei je s pripravami na EPK dobilo popolnoma prenovljeno podobo. Na obrežju reke Umealven nastaja novo kulturno središče Väven po načrtih švedskega arhitekturnega biroja White in mednarodnega arhitekturnega biroja Snöhetta s sedežem v Oslu. V novem središču bodo imele prostore različne javne in zasebne organizacije, postalo bo tudi srečevališče najrazličnejših kultur. Središče bo dokončano in odprto letos, v njem pa bodo uredili tudi restavracije, kavarne in hotel.
Steklena stena z besedami Sare Lidman
V bližini osrednje železniške postaje je v novem podhodu za pešce svoje mesto našlo največje umetniško delo v steklu kolektiva FA+. Gre za 170 metrov dolgo stekleno steno, pokrito s citati avtorice Sare Lidman. EPK pa posega tudi na postajo Östra s steklenimi stenami in konstrukcijo iz zlepljenih hlodov pred poslopjem univerzitetne bolnišnice. Nova je tudi silhueta Arts Campusa, kjer ima svoje prostore arhitekturna šola, inštitut za oblikovanje in akademija lepih umetnosti. V kompleksu je urejen tudi Bildmuseet, ki se ponaša z eno najzanimivejših zbirk sodobne umetnosti v državi. Kompleks je delo biroja Henning Larsen Architects in je zaradi lokacije ob reki že postal ena izmed najbolj razpoznavnih arhitektur v tem delu mesta.
V Umei se bo otvoritveni konec tedna zgodil med 31. januarjem in 2. februarjem, vrhunec pa napovedujejo za soboto, 1. februarja, z uradno slovesnostjo ob odprtju Goreči sneg. Na reki Umealven v središču mesta bo potekala uradna slovesnost, ki jo napovedujejo kot zgodbo o srečanju visokotehnološkega oblikovanja, prihodnosti, divje narave in tradicije, pa tudi kot festival svetlobe, glasbe, pesmi in gibanja.
Mesto svetlobnih skulptur
Za koncert ob odprtju bodo mesto prekrili s snegom in ledom, več mednarodnih umetnikov bo prispevalo umetnine iz snega. Sneg bodo povezali s kovino, grafiti in videom. Stebre električne razsvetljave bodo zamenjali goreči stebri ledu, ogenj bo zaznamoval tudi vstopne točke v mesto. Poseben poudarek bodo dali svetlobi. Tako bodo novo podobo mestu dajale svetlobne skulpture, pročelja pa bodo razsvetljevali reflektorji. Oblikovanje svetlobe so zaupali Lumination of Sweden in Tobiasu Hallgrenu.
Soboto ob odprtju bo zaznamovala elektronska glasba. Prisluhniti bo mogoče dubu, technu in ambientalni glasbi. Na večer, ki bo potekal pod taktirko Fride Grassman, bodo glasbo ustvarjali v živo v posebej za to priložnost oblikovanem zabojniku, ki bo postavljen poleg mestne knjižnice.
Omeniti velja še projekt Besede so potrebne, v sklopu katerega bodo projicirali besedila na štiri snežne zidove v mestu. Umetnica Anna Linder si je projekt zamislila kot kolektivno delo, vsak od sodelujočih umetnikov pa je ustvaril vizualni pogovor z nekom ali nečim nekje v zunanjem svetu.
V Umei razumejo kulturo kot pomemben motor rasti in uspeha v mestu, saj obsega vse od okolja, kulinarike pa do umetnosti in demokracije. Prepričani so, da ima lahko pozitivne učinke na podjetništvo, zaposlitvene možnosti in spodbujanje tekmovalnosti ter da lahko k skupnemu cilju prispevajo prav vsi prebivalci mesta.