V orjaškem hangarju, ki je bil preurejen v razstavni center, je predstavljenih 260 originalnih del iz zadnjih 20 let Le Corbusierjevega ustvarjanja. Postavitev v razstavišču J1 bo na ogled še do 22. decembra, obisk pa je menda izjemen.

"Romantink brutalizma"
Kurator razstave Jacques Sbriglio je velik poudarek namenil obdobju med letoma 1945 in 1965. "To so bila prelomna leta v njegovem umetniškem ustvarjanju. Kajti govoril je o umetnosti in poeziji, in ne več zgolj o teoriji," je dejal arhitekt z italijanskimi koreninami. "Le Corbuser je bil romantik in pesnik znotraj brutalizma." (Brutalizem, slogovna smer moderne arhitekture, je razcvet doživljal med letoma 1853 in 1967. Predstavniki so si prizadevali za čiste konstrukcijske sisteme in so hote razkazovali gradbeni material, največkrat beton, in instalacije.) Po Sbriglievih besedah tudi ni mogoče ločiti njegovega delovanja na področju arhitekture od slikarskega ustvarjanja, saj sta vplivala drug na drugega.

Le Corbusier se je kot Charles Edouard Jeanneret (1887-1965) rodil v Le Chaux-de-Fondsu v Švici. Obiskoval je srednjo obrtno šolo v rojstnem kraju, kot arhitekt pa je bil samouk. V letih 1907-1911 je bil na študijskem potovanju po Evropi, od leta 1917 v Parizu.

Bil je vsestranski ustvarjalec, čeprav je priznanje našel predvsem kot arhitekt in oblikovalec notranje opreme. Kot slikar je bil sprva blizu kubizmu, nato pa je skupaj z Amedeejem Ozenfantom utemeljil purizem, gibanje, ki je težilo k jasnim in preprostim funkcionalnim linijam, tako kot tudi njegova arhitektura. Med njegova glavna dela med drugim spadajo vila Savoye v Poissyju, stavba Društva narodov v Ženevi, stanovanjsko naselje v Marseillu in kapela Notre-Dame-du-Haut v Ronchampu.