Te dni končujejo projekt, v katerem so strokovnjaki zaščitili kletne prostore Koloseja, da jih bodo lahko odprli javnosti. A prav v tem delu je stari rimski amfiteater tudi predmet debate, ki jo je spodbudil kos malte. Ta je pred nekaj tedni odpadel z njegovega pročelja.
Razprave o odnosu in skrbi italijanske vlade do zavidanja vredne kulturne dediščine se pravzaprav vlečejo že leta. Večkrat se je opozarjalo na mačehovski odnos države do Pompejev, že nekaj časa pa je tudi osrednji rimski antični spomenik. Amfiteater, v katerem so rimski cesarji ljudstvu ponujali 'iger', letno obišče šest milijonov turistov, ki za polno ceno vstopnice odšteje 13,5 evra, a za njegovo vzdrževanje in restavratorska dela vedno znova primanjkuje denarja.
Odpadli so trije kosi ometa, ki merijo približno pol kvadratnega metra, to pa je odprlo tudi vprašanje varnosti obiskovalcev stavbe in kako stabilna je arhitektura, katere temelje že stoletja uničujejo dež in drugi dejavniki.
Načrtovano čiščenje pročelja
Rimski župan Gianni Alemann je pred nekaj meseci napovedal, da bodo v letu dni očistili umazanijo s skoraj 13.000 kvadratnih metrov zunanje površine. Restavratorska dela naj bi se začela v roku nekaj mesecev, čeprav mestnim oblastem še ni uspelo zbrati vseh potrebnih sredstev. Sredstva nameravajo namreč dobiti prek sponzorjev tako iz Italije kot iz tujine.
Sprehod po hodnikih, kjer so gladiatorji trepetali pred usodo
Z odprtjem podzemnih hodnikov bo stavba, ki že zdaj popelje obiskovalce v čas starih Rimljanov in gladiatorjev, ljubiteljem zgodovine pričarala še zanimivejša doživetja in spoznavanja življenja ljudi, ki so živeli stoletja nazaj. Lažje se bo vživeti v gladiatorjevo kožo, ki se je oziral proti veličastnim arkadam in trepetal pred usodo, ki ga čaka.
Seveda je bilo treba hodnike dodatno zaščititi, saj so številčne 'čete' turistov, ki se vsako leto sprehodijo po spomeniku, za arhitekturo precejšen zalogaj in dodatno prispevajo k dodatnim poškodbam. Kdaj natanko se bodo vrata v 'podzemne' hodnike odprla, še ni znano, a dela naj bi bila pri koncu.
Oskrba na prostem zahteva več sredstev
Marca je del stropa odpadel tudi od bližnje Neronove palače Domus Aurea, ki jo 'težave' spremljajo vse od odprtja javnosti leta 1999. Darius Arya z Ameriškega inštituta za rimsko kulturo pravi, da so konservatorska in restavratorska dela nujno potrebna tako na Koloseju kot drugih antičnih stavbah. "Zelo je težko, saj ne gre za predmete, ki bi bili hranjeni znotraj muzeja, ampak so na prostem, kar prinese dež, hrup in številne turiste. Zato potrebujejo take stavbe več sredstev, kot si ljudje predstavljajo," je pojasnil.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje