Simbol cesarskega Rima in ena najbolj obiskanih znamenitosti 'večnega mesta', Kolosej, je potreben 'lepotnih popravkov'. Več desetletij nabiranja umazanije na njegovih zidovih je naredilo svoje.
Po besedah rimskega župana Giannija Alemanna letos za amfiteater, ki je ponujal sedišče do 50.000 obiskovalcem, načrtujejo večji restavratorski poseg. Restavracija, v kateri bodo med drugim očistili umazanijo s skoraj 13.000 kvadratnih metrov zunanje površine, bo stala okrog 20 milijonov evrov, končana pa naj bi bila v enem letu. Sredstva bodo poskušali dobiti prek sponzorjev tako iz Italije kot iz tujine.
Stalna osvetlitev simbola antičnega Rima
V restavratorskih delih sta predvideni še odstranitev zdajšnje neustrezne pregrade ob najnižji liniji arkad in njihova nadomestitev z zaščitnimi ograjami. Te so že na tisti strani, ki gleda v smeri Foruma Romanuma. Monumentalni amfiteater, ki ga ob posebnih priložnostih že zdaj osvetlijo, bo po napovedih rimskega župana dobil tudi stalno osvetlitev.
Prav tako bodo zagotovili večjo varnost v najvišjem nadstropju, na katerem se izmenjujejo stebri s korintskimi kapiteli in majhna okna.
Uredili bodo tudi kletne prostore, ki jih prepreda mreža hodnikov in predorov ter restavrirali prvo in drugo nadstropje. Namestili bodo nove protipožarne in varnostne sisteme ter detektorje kovine, ki bodo, tako kot nove zaščitne ograje, nekoliko odmaknjeni od spomenika. Kot pravi italijanski podsekretar za kulturo Francesco Giro, gre za nujen poseg, če se hočejo spopasti z vsakodnevnim propadanjem spomenika, dele katerega so čistili že med letoma 1993 in 2000.
Gianni Alemanno je projekt označil za epohalnega in ga primerjal z restavriranjem Sikstinske kapele v letih 1984 do 1994. S posegom ne nameravajo le odstraniti umazanije, ampak bodo z njim spomenik zaščitili tudi pred propadom v prihodnjih letih.
Veličastni Flavijski amfietater
Amfiteater v Rimu, ki se ga je pozneje prijelo ime Kolosej, je začel graditi rimski cesar Vespazijan med letoma 70 in 72, leta 80 pa ga je dokončal Tit, prav tako pripadnik flavijske dinastije, zaradi česar je poznan tudi kot Flavijski amfiteater. Nekaj prezidav je Kolosej nato doživel še med Domicijanovo vladavino (81–96).
Na življenje in smrt
Gre za največjo sklenjeno zgradbo rimske antike, in sicer meri v višino 57 metrov, pokriva pa skoraj 20.000 metrov površine. Prvo nadstropje je bilo namenjeno sedežem dvora in visokih uradnikov, drugo sedežem odličnih družin, ljudstvo pa se je lahko posedlo po tretjem in četrtem nadstropju. Poseben prostor je bil seveda namenjen cesarski loži. Amfiteater je služil za konjske dirke in gladiatorske boje. V tistem času je imelo leto 45 javnih praznikov, ob katerih so priredili take igre, ki so jih sprva prirejali v počastitev bogov, pozneje pa so vse bolj preraščale v zabavo krvi željnih gledalcev.
Na tistih, posebnih slavnostnih igrah so se pomerili gladiatorji drug z drugim in proti divjim, sestradanim zverem, zlasti levom in medvedom. Šlo je za spopade na življenje in smrt, poražencem pa je bilo prizanešeno le, če so pokazali izjemno hrabrost. Po nekaterih ocenah naj bi v areni Koloseja umrlo približno 500.000 ljudi in več kot milijon živali.