Za predstavitev mariborskim mestnim svetnikom, ki nato večinsko niso želeli razpravljati o problematiki Festivala Lent in so problematiko tako vrnili županu, je Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor, ki organizira Lent, pripravil pregled problematike Lenta v kontekstu delovanja Narodnega doma Maribor, pri čemer se je spopadel tudi z očitki o netransparentnosti njegovega delovanja. S tem v zvezi je v svojem nameravanem govoru poudaril, da Narodni dom Maribor "ni moja zasebna inštitucija, s katero skušam ožemati proračun, kot je večkrat mogoče slišati," temveč javni zavod, ki naj bi zagotavljal kakovostne in raznolike kulturne programe za najširše občinstvo, torej, institucija, ki deluje v najširše možno razumljenem javnem interesu in izvaja javno službo na področju kulture.

Neprofitni zavod v javni službi
Pri tem je kot javni zavod "popolnoma neprofitna ustanova". Zato si tu nihče ne more deliti kakršnega koli dobička, je pa bila v svojih 22 letih obstoja tudi uspešna in niti enkrat ni pristala v rdečih številkah, v najboljših letih dosegala celo 65 % lastnih prihodkov za delovanje, večinoma preko sponzorstev.
Festival Lent so si pravzaprav zamislili zato, da bi ustvarjal presežke (podobno tudi abonma komedij), s katerimi bi lahko financirali nekatere druge, manj financirane oziroma finančno uspešne programe, kot so Orkestrski in Komorni cikel, prireditve za mladino, Kulturni dnevnik ter Art Kamp, deficitarne programe, kot je Jazz v Narodnem domu, lastne produkcije in podobno. Zdaj pa Lent ne more vzdrževati več niti sam sebe.

Naraščajoče krčenje sredstev
Podpora ministrstva za kulturo je v zadnjih letih upadla drastično, navaja Rukavina. "Iz skoraj 220.000 EUR smo padli na zgolj 37.000 EUR, in to za okoli 1.500 prireditev letno." Tudi ta sredstva so se zdaj znižala in ministrstvo tudi, kljub neštetim pobudam, Narodnemu domu ni želelo zagotoviti dodatnih sredstev na podlagi 67. člena ZUJIK, ki omogoča korektiv za tiste javne zavode, ki s svojim delovanjem presegajo zgolj občinske okvire. Namesto tega je Narodni dom v zadnjih letih dobil nekaj novih nalog, tako na področju upravljanja z objekti, ki terjajo tudi nove programe, kot tudi z nematerialno dediščino EPK.
Po lastniških in vodstvenih spremembah pri velikih podpornikih kulture v mestu pa so se jim bistveno zmanjšala tudi sponzorska in donatorska sredstva. Gre za podpornike, ki pomemben del svojega poslovanja ustvarjajo ravno preko mestne občine Maribor.
Dodatno krčenje bi uničilo Lent
Rukavina je glede na položaj še marca, zmanjšal stroške in obseg festivala Lent, a dlje od tega, kot pravi, ne gre. Za primerjavo: pred sprejemanjem proračuna za leto 2014, so predvideli 1,415.000 evrov celotnih stroškov festivala, ki so jih zdaj znižali na 1,245.000 evrov. Leta 2012, ko je bil obseg festivala največji, so zanj namenili 1.764.578 evrov.
Dodatno zmanjševanje stroškov bi pomenilo odpoved nekaj celotnih sklopov festivala ali opustitev glavnega odra na Dravi, kar pa "izniči celoten festival in odžene sponzorje," je zapisal Rukavina.
Po sedanjih krčenjih jim za izvedbo festivala manjka 220.000 evrov in brez pomoči ustanovitelja kljub zmanjševanjem sredstev festivala ne morejo izvesti. Festival v manjšem obsegu, kot je trenutno načrtovan, po Rukavini tudi ne pride v poštev, saj to vpliva na udeležbo sponzorjev in "vsa zadeva se začne rušiti kot hiša iz kart!"
Učinek na mesto je 4-krat večji kot vložek
Od Mestnega sveta zato pričakuje, da zaveže mestno upravo k pomoči pri iskanju sredstev za izvedbo festivala. Festival konec koncev mestu prinaša vsaj 4-kratni multiplikator vloženih sredstev, kar pomeni, da - če Lenta ne bo - "bo mesto ostalo brez materialnih učinkov v približnem znesku okoli 8 milijonov evrov." Poleg nematerialnih učinkov, manjšem dostopu do kulture, učinkov na prepoznavanje mesta v širšem okolju ter za počutje in zavedanje prebivalcev v lastnem okolju.
Mariborski mestni svet je razpravo o Lentu zavrnil. Usoda festivala je spet v rokah župana, ki bo skušal v krogu svoje ekipe in sveta Narodnega doma Maribor najti rešitev.