Okrajni sodnik Jed Rakoff je ustavil izročitveni postopek proti 64-letnemu Aleksandru Kočinskem, češ da ni nobenih dokazov, da je vedel, da kupuje iz Poljske ukradeno sliko.

Nasprotno, predloženi dokazi potrjujejo njegovo zgodbo: da je sliko podedoval in za poljski zahtevek po njeni vrnitvi izvedel šele leta 2010. Predtem je sliko javno razstavljal v svoji moskovski galeriji in jo navajal v katalogih. "Tako vedenje ni konsistentno z ravnanjem nekoga, ki ve, da njegovo lastnino išče tuja vlada," je zapisal sodnik.

Ameriške oblasti so Kočinskega, ki zdaj živi na Manhattnu, na poljsko zahtevo aretirale že februarja. V zameno za varščino je bil nato izpuščen, medtem ko se je obravnaval zahtevek za njegovo izročitev.

Umetnina Dekle z golobico je le eden od 63 tisoč kosov, kolikor jih je bilo po oceni poljskega ministrstva za kulturo in narodno dediščino izgubljenih v vihri druge svetovne vojne. Sliko je za svojo zbirko leta 1931 kupil muzej Wielkopolska v Poznanju na Poljskem, nato pa je izginila med ropom, ki so ga leta 1943 izvedli nacisti.

Preko Rusije nazaj domov (ali pa tudi ne)
Na številna dela iz muzeja v Poznanju je leta 1945 naletela Rdeča armada in jih pretvorila nazaj v nekdanjo Sovjetsko zvezo. Nekatera so bila pozneje vrnjena tudi v domovino, a Dekle z golobico se je znašlo na Interpolovem seznamu ukradenih umetnin.

Očetovo darilo ali skrivni nakup na dražbi?
Kočinski je leta 2010 stopil v stik s poljskimi oblastmi, češ da je slika, ki je do takrat visela v njegovi galeriji, na prodaj. Sam trdi, da jo je podedoval od svojega očeta, nekdanjega sovjetskega vojaka, ki je imel sliko v svojem leningrajskem stanovanju, vse dokler ni leta 1991 umrl.

Obstaja pa tudi druga različica dogodkov: eden od zaposlenih v Rusovi galeriji naj bi oblastem izdal, da je Kočinski kuratorju muzeja v Poznanju sam povedal, da je sliko kupil na neki dražbi.

Poljski sodnik je nalog za trgovčevo aretacijo podpisal leta 2012. (Poljski zakon namreč narekuje do 10-letno zaporno kazen za nezakonit nakup, prodajo ali skrivanje lastnine z "veliko kulturno vrednostjo".)