Certifikat Kulturno podjetje je bil že leta 2019 izbran na razpisu za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij. Nosilci projekta pa želijo z njim predvsem okrepiti odnos med kulturo in gospodarstvom v obojestransko korist.

Po besedah predsednice društva Asociacija Inge Remeta v Asociaciji ob zagovorništvu neodvisne kulture skozi vsa leta ugotavljajo, da ostajajo nenaslovljene nekatere ključne stvari, ki zadevajo njihovo področje dela – splošno pomanjkanje zavedanja o pomenu kulture, o njenem bogastvu in vsem, kar ta prinaša. Zato so se v sodelovanju z društvom za promocijo žensk v kulturi Mesto žensk in Društvom humanistov Goriške lotili projekta Certifikat Kulturno podjetje.

Iskanje dobrih plati za obe strani

Po besedah strokovnega vodje Asociacije Tadeja Meserka so iskali načine, ki bi obema stranema prinesli nekaj dobrega. Raziskovali so mehanizme, ki jih uporablja gospodarstvo, in iskali možnosti, kako v te modele vključiti kulturo. Raziskave namreč potrjujejo, da ima kultura uporabne učinke in da lahko pripomore k boljšemu delovanju podjetja. Pri tem jim seveda ne gre le za povečanje dobička podjetij, ampak za sinergijo in izboljšanje položaja družbe v celoti, je poudaril.

Projekt ima po Meserkovih besedah štiri razvojne stopnje. Prva je obsegala mapiranje pomembnih raziskav in razumevanje različnih načinov certificiranja. V drugi fazi so opravili več kot 30 polstrukturiranih intervjujev s podjetji, pri čemer je bila struktura podjetij zelo različna, in izvedli anketo. V tretji fazi so oblikovali modele, ta faza pa je bila namenjena tudi testiranju. Pred njimi je še zadnja faza, ki bo predvidoma izvedena konec letošnjega oz. na začetku prihodnjega leta, ko bodo projekt predstavili podjetjem in skušali najti dolgoročne partnerje, ki se bodo pripravljeni zavezati k vstopu v tak model.

Izbrali so 30 podjetij

Predsednica Mesta žensk Urška Jež je dodala, da so 30 podjetij, s katerimi so bili opravljeni intervjuji, izbrali izmed več 200 podjetij, ki jih imajo v svoji bazi. Pri tem jim je bilo pomembno vodilo analiza, s katero so ugotovili, da v teh podjetjih že potekajo določene dejavnosti, povezane s kulturo, ali pa imajo pridobljene že nekatere druge certifikate. Zanimala jih je namreč tudi njihova izkušnja s certificiranjem, saj so želeli sam postopek certificiranja narediti čim prijaznejši do uporabnikov.

Mesto žensk se je v projekt vključilo predvsem z dejavnostmi s področja uprizoritvenih umetnosti, denimo s plesom in gledališčem kot obogateno športno dejavnostjo ali izseki predstav kot možnostjo ambientalnega elementa v čakalnici ali v poslovnih prostorih. Društvo humanistov Goriške, ki deluje na področju knjige, se je, kot je povedala predsednica društva Katja Pahor, v projekt vključilo predvsem pri razvoju dejavnosti na področju knjige, denimo kot izdajatelj revije Razpotja.

Vključitev vseh področij kulture

Katja Pahor je v imenu Društva humanistov Goriške očrtala pristope vključevanja podjetij v sistem certificiranja in mogoče dejavnosti, pri čemer bodo v sistem vključena vsa področja umetniškega in kulturnega ustvarjanja.

V tretji razvojni fazi so različne konkretne načine povezovanja in vključevanja kulture v poslovno okolje testirali s štirimi pridruženimi razvojnimi partnerji. Irena Moro iz Družbe Moro je povedala, da so njihove stranke z veseljem prelistavale revijo Razpotja, in dodala, da bi za poglobljene vsebine, ki ji revija prinaša, morda potrebovale le nekoliko več časa. Kristina Sever z Elektra Ljubljana pa je povedala, da jih je v podjetju z 860 zaposlenimi, pri čemer je 85 odstotkov moških, večina zaposlenih pa ima tehnično izobrazbo, skrbelo, kakšen bo odziv. Odločili so se za dramsko delavnico in lov za namigi, kar je bilo oboje pozitivno sprejeto. Sodelovali sta še Avtohiša Malgaj in pisarna odvetnice Urše Chitrakar.