Pričakovanja po uvrstitvi na ta prestižni seznam so velika, tudi glede obiskovalcev in dodatnega denarja, a dozdajšnje izkušnje kažejo, da je za uspešnost in prepoznavnost spomenikov svetovne kulturne in naravne dediščine potrebno še veliko vloženega dela.

Idrija: Obiskovalcem je treba ponuditi atraktivno zgodbo
Direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec vidi vpis dediščine živega srebra na Unescov seznam svetovne dediščine kot veliko turistično in izobraževalno priložnost za najstarejše slovensko rudarsko mesto. Po njenih besedah želijo sodelovati v mednarodnih znanstveno-raziskovalnih projektih, ki se ukvarjajo s problematiko živega srebra, ter s podobnimi območji v svetu, ki ohranjajo in predstavljajo rudniško, rudarsko in tehniško dediščino.

Zavedajo se tudi, da brez ustrezne promocije in obogatene ter nadgrajene ponudbe idrijske kulturne in še posebej industrijske dediščine uspehov ne bo. "Svojo ponudbo, ki jo že zdaj tržimo posamezni ponudniki (Mestni muzej Idrija, Turistični rudnik Antonijev rov, TIC, gostinci, turistične kmetije ...), bo treba združiti v atraktivne in vabljive zgodbe ter z njimi prepričati domače in tuje turistične agencije, da je Idrija s svojo dediščino edinstvena destinacija, vredna obiska. Na tem področju, predvsem v svetovnem merilu, nam lahko veliko pomaga Slovenska turistična organizacija, s katero se nadejamo še več sodelovanja kot do zdaj," ocenjuje Leskovčeva.

Pri obnovi talilnice upajo na pomoč države
Enako pomembno področje, ki bi se lahko razvijalo, je strokovno delo na področju varovanja in prezentacije dediščine kot tudi znanstveno-raziskovalno delo, povezano z živim srebrom, posledicami pridelovanja in uporabe živega srebra za okolje in ljudi, vprašanji današnje vloge te izjemne kovine in podobnim. "Na tem področju velja izpostaviti velik in obsežen projekt, za katerega upamo, da ga bomo izpeljali s pomočjo države. To je obnova Topilnice živega srebra, ki je vsebinsko zasnovana kot centralni prezentacijski objekt na območju dediščine živega srebra v Idriji oziroma Sloveniji. Almaden podoben center že ima," pojasnjuje Leskovčeva.

Povsem konkretno pa od države v tem trenutku pričakujejo, da čim prej konča postopek ustanavljanja Centra za upravljanje z dediščino živega srebra, ki bo prevzel oziroma nadaljeval delo Rudnika živega srebra, v katerem se končuje postopek likvidacije, in naloge, povezane s celovitim upravljanjem območja Dediščina živega srebra. To je tudi izhodišče za vključitev Idrije v svetovno mrežo Centrov za živo srebro.

Kolišča: za upravljanje dediščine 7.000 evrov
Na Ljubljanskem barju leto dni po vpisu ostankov prazgodovinskih kolišč na Unescov seznam svetovne dediščine zaznavajo nekaj težav, tudi glede ohranjanja teh naselbin. Sama uvrstitev na seznam jim ni prinesla posebne zaščite ali dodatnega financiranja, prav tako ne večjega zanimanja lokalnega okolja za nagovarjanje potencialnih obiskovalcev.
Javni zavod Krajinski park (KP) Ljubljansko barje, ki upravlja z dvema območjema prazgodovinskih kolišč v Občini Ig, ki sta vpisani na seznam od junija lani skupaj z arheološkimi najdišči kolišč v še petih alpskih državah, se sooča s kadrovsko in finančno podhranjenostjo. Zavod, katerega osnovna naloga je varstvo narave na 13.500 hektarjih parka, ima tri zaposlene in za 38 odstotkov manjši proračun v primerjavi z lanskim letom. Za upravljanje z Unescovo svetovno dediščino pa imajo za letos obljubljenih 7.000 evrov, vendar pogodbe še ni.

Vpis na seznam je lahko prvi, a tudi zadnji korak
Direktorica Javnega zavoda Krajinski park (KP) Ljubljansko barje Barbara Zupanc poudarja, da Unesco oziroma vpis na seznam sama po sebi ne zagotavljata posebne zaščite ali s tem povezanega financiranja. Za pravni, finančni, organizacijski in politični okvir za varstvo kulturne in naravne dediščine ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, ki izhajajo iz konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, je, kot je prepričana, v celoti odgovorna država.

"Vpis na seznam pomeni torej, da mora država z vsemi mehanizmi zagotoviti, da bo spomenik v bodoče ohranil tiste atribute, zaradi katerih je bil vpisan. Ti atributi so sestavni del sklepa o vpisu, ki ga sprejme odbor za svetovno dediščino. Tudi periodična poročila se nanašajo na ta del, to je na uspešnost ohranitve teh kriterijev," pravi direktorica. Vpis na seznam je po njenem mnenju prvi korak. Če temu koraku ne sledi materializacija v smislu strokovne, finančne, kadrovske, zakonodajne pa tudi politične podpore na vseh ravneh, je lahko tudi zadnji.

V Škocjanskih jamah rast po letu 1999
Škocjanske jame, več kot dve desetletji edini slovenski predstavnik na Unescovem seznamu svetovne dediščine, so zaradi svoje lepote postale izjemna naravna turistična privlačnost. In čeprav je vpis na seznam pomembna "blagovna znamka", po izkušnjah, ki jih imajo v parku, sam po sebi ne vpliva na povečanje obiska. Določa ga več dejavnikov.

Statistika obiska Škocjanskih jam, ki so bile na seznam vpisane leta 1986, kaže, da se je število posamičnih obiskovalcev in skupin počasi, a nenehno večalo, sploh v drugi polovici 80. let, ko je bil turizem v Sloveniji, ki je bila takrat še del Jugoslavije, v vzponu. Leta 1986 si jih je ogledalo približno 82 tisoč obiskovalcev, med njimi je bilo veliko "domačih" obiskovalcev, pretežno tistih iz drugih republik tedanje Jugoslavije. Prva leta po osamosvojitvi je bil obisk bistveno nižji, ponovno rast pa so opazili predvsem po letu 1999. V zadnjem obdobju to naravno znamenitost povprečno obišče okoli 100 tisoč obiskovalcev - tretjina domačih in dve tretjini tujih gostov.

Del sredstev namenjen domačinom
Vendar pa se je obisk v zadnjih 15 letih obstoja parka večal predvsem zaradi sistematičnega dela na tem področju, to je s promocijo in usmerjenim trženjem, je povedala direktorica javnega zavoda Park Škocjanske jame (PŠJ) Gordana Beltram. Tudi v lokalnem okolju so uvrstitev na Unescov seznam in obstoj parka izkoristili na več ravneh. Pripomogli so pri obnovi infrastrukture v zavarovanem območju in vsako leto del sredstev namenijo domačinom.

Poleg turistične ponudbe parka sta se v teh letih razvila tudi zasebno sobodajalstvo in gostinska ponudba. Še nekaj turističnih ponudnikov tovrstne ali podobne dejavnosti je tudi v vplivnem območju parka, v porečju Reke. Vsekakor je v 15 letih obstoja parka njegovo delovanje in prisotnost opaziti na vsakem koraku, je prepričana Beltramova. "Trudimo se, da bi se obiskovalci parka zadržali na širšem območju in koristili lokalno ponudbo," razmišlja direktorica.

Slovenija pri Unescu "kar uspešna"
Čeprav je v javnosti pogosto slišati mnenje, da je Slovenija premalo zastopana na Unescovem sezamu svetovne dediščine, trije vpisi glede na velikost države in število prebivalcev govorijo drugače. Generalna sekretarka slovenske nacionalne komisija za Unesco Marjutka Hafner priznava, da so postopki za vpis resda zapleteni in merila stroga, kar še posebej velja za vse pogoje, ki jih je treba izpolniti še pred obravnavo vloge. Vendar pa sistem dobro poznajo in so pri uvrščanju na sezname "kar uspešni".

Osredotočenost na seznam pa pogosto zamegli tudi uspehe pri drugih Unescovih programih in projektih, ki imajo prav tako izjemen mednarodni pomen. Ti Unescovi programi so bili, kot je pojasnila, razviti tudi zato, ker se je s povečevanjem zavedanja o pomenu lastne kulturne dediščine in naravnih vrednot izkazalo, da konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine ne zajema vseh področij, kjer je treba vzpostaviti mednarodne standarde varovanja in ohranjanja. In sicer tam, kjer pomen nacionalne dediščine presega okvire posamezne države in so posamezna območja in spomeniki sestavni del dediščine vsega človeštva.

Kandidati še: Plečnik, Posočje in Dinarski kras
Med temi v javnosti običajno "zapostavljenimi" Unescovimi projekti je Hafnerjeva izpostavila seznam mednarodno pomembnih mokrišč, t. i. Ramsarski seznam, na katerem so iz Slovenije vpisana tri območja: sečoveljske soline, Cerkniško jezero z okolico, ki vključuje Križno jamo in Rakov Škocjan, ter Škocjanske jame, ki so tudi največje podzemno mokrišče na svetu. V t. i. mrežo geoparkov pa je Slovenija že nominirala čezmejni geopark Karavanke/Karawanken, ki obsega območje med Mežico in Peco ter sega na avstrijsko stran, ter geopark Idrija. Predloga bo Unescov odbor obravnaval predvidoma novembra.

Na programu Spomin sveta, namenjenemu prepoznavanju in ohranjanju dokumentarne, pisne in bibliografske dediščine, je iz slovenske zakladnice vpisan del Supraseljskega kodeksa, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, vpisani pa so še deli kodeksa, ki so v Rusiji in na Poljskem. Slovenija je zastopana tudi v programu Človek in biosfera, katerega namen je iskanje trajnostnega ravnovesja med pogosto nasprotujočimi si cilji ohranjanja biotske raznovrstnosti in kulturnih vrednot ob hkratnem spodbujanju razvoja. Vključena je s tremi biosfernimi območji (BO): BO Julijske Alpe, BO Kras ter BO Kozjansko-Obsotelje.

Poleg tega Slovenija še ni izkoristila vseh danosti. Kot možen kandidat za vpis na seznam svetovne dediščine se omenja Pot miru v Posočju, v povezavi s Plečnikom in Dinarskim krasom pa je Hafnerjeva potrdila, da že potekajo vse dejavnosti, potrebne za uspešno kandidaturo. Za Dinarski kras, konkretno, je v pripravi serijska čezmejna nominacija, v kateri sodelujejo še Italija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija ter Črna gora.