Na 22. seji Nacionalnega sveta za kulturo je Širca predstavila kulturno politiko, ki jo namerava voditi. Napovedala je nove čase, ki jih bodo določali dialog in odločitve, sprejete po poprejšnji strokovni debati. Širca je že kot poslanka pozorno spremljala delovanje Nacionalnega sveta za kulturo in se, kot je dejala, zaveda pomembnosti njegovih pobud.

Te po besedah v. d. predsednika sveta Mirana Zupaniča v minulem obdobju žal niso naletele na plodna tla, najpogosteje so bile preslišane. Tako Širca kot nova predsednica odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino v državnem zboru Majda Potrata sta članom sveta zagotovili tvorno sodelovanje.

Napoved reform za večjo avtonomnost
Širca je prisotnim članom sveta, že omenjenemu Zupaniču, Andreju Jemcu, Mitji Čandru in Dragu Jančarju, predstavila nekatere ključne projekte kulturne politike, ki jih določa tudi koalicijska politika. Reforme znotraj javnega in tudi neinstitucionalnega sektorja naj bi pripeljale do večje avtonomnosti obeh in odpravo poti, ki peljejo v nepotrebno birokracijo.

Kar zadeva avtonomnost, je Širca omenila agencijo za knjigo, ki bo začela delovati 1. januarja 2009. Želi si, da bi samoregulativno in nepolitično v prihodnje lahko deloval tudi filmski sklad. Urejanje razmer, ki se tičejo slovenskega filma, je tudi sicer ena od problematik, ki se je Širca namerava lotiti takoj.

Ob tem je priznala, da so na več kulturnih področjih težave večje, kot si je predstavljala. Toda Širca verjame, da odprta, strokovna razprava bistveno pripomore k reševanju zagat, tudi na področju založništva.

Širca je omenila tudi ničelno stopnjo davka na knjigo, ki naj bi po direktivah EU-ja v Sloveniji ne bila mogoča, kar je, tako Širca, diskriminatorno, kajti na Irskem se je vendarle uveljavila. Na področju knjige je Širca omenila še večji odkup izvirne slovenske literature za knjižnice.

Sicer pa, kulture naj se ne bi več razumelo tako togo, prepoznati jo je potrebno v 21. stoletju, je menila Širca, ki je nato prisluhnila mnenjem članov sveta.

Kultura tudi naloga vlade in DZ
Čander je pozdravil namere nove ministrice in poudaril, da je kulturna politika tudi naloga predsednika vlade in koalicije, skratka, ne sme se je osamiti zgolj na pristojno ministrstvo. Čander kot eno glavnih težav domače kulturne politike vidi v umanjkanju kakršne koli vizije promocije slovenske kulture po svetu. Slovenske ambasade nimajo za kulturo odmerjenega niti evra, če že, ga odtegnejo iz katere druge postavke.

Jančar na splošno pogreša "bolj ambiciozno kulturno politiko" in projekte, ki bi delovali celostno. Denimo, odkup izvirnih slovenskih knjig za knjižnice je vsekakor nujen, toda vprašati se je treba, kdo jih bo bral, kakor se razvija bralna kultura, "dejstvo je, da izgubljamo bralce".

Zupanič je spomnil na nezavidljive razmere, ki vladajo v izobraževanju za umetniške poklice, ki kar kliče po večjem medresorskem sodelovanju. Širca je pripombe in predloge vzela na znanje, z njimi se je strinjala, toda opozorila je tudi na čas svetovne finančne krize, na čas "suhih krav", in "to ni iskanje alibija". Zupanič jo je brž opozoril, da potem na umetniških akademijah čas "suhih krav" traja že 60 let.

Seje se je udeležila tudi Majda Potrata, saj si želi, da bi pobude in vprašanja Sveta za kulturo dosegla DZ. Da bo sodelovanje med svetom in odborom čimbolj učinkovito, bo na seji odbora posamezno pobudo sveta predstavil kateri od članov. Zupanič upa, da bo sodelovanje med obema členoma v pol leta pripravilo dobre temelje, na katerih bo lahko gradila tudi nova zasedba članov Nacionalnega sveta za kulturo.

C. R.