Leta 1926 rojena Ljubljančanka je leta 1950 diplomirala iz umetnostne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti, leta 1971 pa doktorirala na Univerzi v Beogradu.

Svoje strokovno delo je zapisala zlasti baročnemu slikarstvu in prav temu, natančneje baročnemu mojstru Fortunatu Bergantu, je bila posvečena njena prva retrospektivna razstava, ki jo so jo pripravili po njenem nastopu službe v galeriji. Leta 1961 je nato pripravila še slikarski del razstave Barok na Slovenskem.
Večna predanost slikarski dediščini
Vodenje Narodne galerije je prevzela sredi 60. let in odtlej muzejske halje ni odložila. Neutrudno je skrbela za slikarsko zbirko, tudi dve leti po upokojitvi leta 1992.
V galerijo je pripeljala več gostujočih razstav in vpeljala je raziskovanje slik drugih evropskih šol, ohranjenih na Slovenskem, kar je bil dve desetletji nosilni projekt ustanove, oprt na sodelovanje Federica Zerija in Ksenije Rozman.
Generacije obiskovalcev, ki so jih umetnine v galerijo mamile od malih nog, ji bodo hvaležne za škrata Gala, ki sta ga po zamisli Cevčeve uresničila Svetlana Makarovič in slikar Kostja Gatnik. Med njenim vodenjem se je začela gradnja nove hiše v sklopu Narodne galerije, ki je bila končana leta 1994.