Sorodna novica Kako se pravilno izgovori art nouveau? Kaj pa Köln?

Pet mesecev po predstavitvi projekta SPiPP v prostorih Ministrstva za kulturo v Ljubljani (skupaj z Govornim pomočnikom), so mariborski študentje – tudi tokrat v sodelovanju z Radiem Slovenija, ki je organiziral snemanje posnetkov v Ljubljani – že nadgradili prvotni projekt. Novi skupini študentov pod mentorstvom Igorja Peska in Irene Stramljič Breznik z Univerze v Mariboru je kljub zaprtim knjižnicam uspelo zbrati nove priimke, jih pregledati ter ustrezno kategorizirati glede na posebnosti pri tvorbi svojilnih pridevnikov. Teh je kar nekaj, vsaj pri vprašanju krajšanja ali podaljševanja osnove pa si pomagamo z obliko priimka v rodilniku. Pri obravnavi gradiva so študentje sodelovali tudi z Lektorskim društvom Slovenije, katerih predstavnika sta jih opozarjala na primere iz tradicije in žive rabe ter zanje pripravila predavanje o osebnih lastnih imenih ter lektoriranju kot strokovni in poslovni dejavnosti, skupaj s pedagoško mentorico Stramljič Breznikovo pa tudi pregledovala opravljeno delo. Z nekaj izjemami je usklajevanje in izobraževanje celotne skupine večinoma potekalo po videozvezi.

Uporabniki se bodo razveselili novosti

SPiPP je spletni pravorečni pripomoček, ki nam pomaga pri usvajanju pravil za tvorbo svojilnega pridevnika, saj ponuja preprosto iskanje med različnimi tipi izvorno neslovenskih priimkov. Nastal je v okviru študentskega inovativnega projekta za družbeno korist (ŠIPK), ki naj bi spodbudil povezovanje sodelujočih študentov med seboj – ne glede na starost in študijsko smer – ter z delodajalci. Eden izmed ključnih vidikov projekta je tudi seznanitev s prakso ter zaposlenimi v ustanovah, s katerimi so udejanjali prijavljeno zamisel.

Medfakultetna skupina študentov – projekt je skupaj pritegnil 10 slušateljev Filozofske fakultete, Fakultete za naravoslovje in matematiko, Pedagoške fakultete ter Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko – je letos naboru 800 priimkov dodala več kot 550 priimkov iz Velikega splošnega leksikona, pri vseh pa pripisala izgovor, priimek v rodilniku, iz njega izpeljan svojilni pridevnik in kodno oznako pravila za njegovo tvorbo. Tokratna različica SPiPP-a je poleg razširjene priimkovne zbirke in pravil (v ta so odslej nazorno zajeta tudi imena Daljnega vzhoda) prinesla še enkrat po spletu in v literaturi preverjen izgovor, spremni aparat za boljše razumevanje orodja, študije primerov ter več programskih možnosti, ki olajšujejo iskanje posameznih priimkov, pravil, spremljajo in podajajo zgodovino iskanj ter omogočajo lažje osveževanje pripomočka tudi za programsko manj vešče skrbnike spletne strani. Računalniški del ekipe je hkrati to priredil tudi za hitro iskanje na pametnih telefonih.

Poseben zavihek posvetili različicam izpeljave svojilnih pridevnikov

Kljub nazornim in natančnim pravilom, ki naj bi uporabnika čim bolj nedvoumno usmerjala k najprimernejši različici svojilnega pridevnika iz nekega tujega priimka, se je izkazalo, da je kar nekaj priimkov mogoče obravnavati po več pravilih. Zanimivi so priimki izseljencev, ki se pogosto izgovarjajo na več načinov, zato se mora pisec sam odločiti, kateremu izgovoru dati prednost. Poleg teh obstajajo ustaljene oblike, ki nas navajajo na nekatere posebnosti. Ali gre zgolj za izjeme, je bil namen nakazati s študijami primerov.

Študenti so tudi z besedilnimi korpusi pretresli nekatere tipe imen, pri katerih so dvojnice najpogostejše, raba pa večkrat odstopa od pravopisnih priporočil. Gre za naslednja vprašanja: 1. podaljšava z j pri imenih, katerih osnova se konča na glas r (Ignarro, Baudelaire, Bolivar), 2. pisno upoštevanje preglasa pri imenih, ki se končajo na tz (Fritz, Deutz), 3. pisno upoštevanje preglasa pri imenih, ki se končajo na ts (Keats), 4. obravnava morebitnega polglasnika v končaju skandinavskih imen na -sen (Baggesen, Andersen), 5. obravnava polglasnika v končaju angleških imen (Warren, Bentham), 6. izpis glasu j pri imenih, ki se končajo s samoglasniškim sklopom (Garcia, Bartolomeo) in 7. krajšanje osnove pri romanskih in slovanskih imenih, ki se končajo na e (Bonaparte, Čašule).

Gradivo, na katerem temeljijo študije, je načeloma sestavljalo po 20 priimkov, kar je razmeroma malo, a avtorji so ga pripravili tudi z mislimi na novi slovenski pravopis, saj se bodo pravopisci lotili tudi teh vprašanj.