Če je izgovor tujih lastnih imen in izpeljava iz njih lahko trd oreh za nas, namreč jezikoslovce, je še za marsikoga. Tako nekako se je začel povzemalni filmček projekta SPiPP – svojilni pridevniki iz prevzetih priimkov, ki ga je ustvarilo deset študentov z različnih fakultet mariborske univerze pod mentorstvom profesorice Irene Stramljič Breznik in prevajalke in lektorice Darinke Koderman Patačko iz Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev ter pomoči mariborskega odseka RTV Slovenija.

Vsebinska zasnova projekta je v času digitalizacije in interaktivnih enciklopedičnih virov aktualna in kot nalašč za skupno prireditev z RTV Slovenija, ki se je odločila širšo javnost seznaniti s podobnim orodjem – Govornim pomočnikom, ki ga je za notranje potrebe uporabljala že vse od leta 2010. Kot je dejal direktor Radia Slovenija Mirko Štular, so se v projektu povezali digitalni svetovi, skrb za jezik in moč kolesja javnega obveščanja: "Upamo, da ga bo javnost vzela za svojega, in hvala vsem, ki se trudijo za kultivirano besedo."

Govorni pomočnik: od deležnikov do imen
Govorni pomočnik je nastal s sodelovanjem fonetične službe Radia Slovenija in Izobraževalnega središča RTV Slovenija kot zvočni priročnik in pomoč za poenotenje izreke na radiu. Tuja imena namreč obstajajo v več različicah, odvisno od prilagoditve jeziku govorca, zato tudi posnetki na spletu niso vselej zanesljiv kazalec zborne izreke v slovenščini.
Ekipa, ki so jo poleg fonetičark Suzane Köstner, Cvetke Šeruga Prek in Mateje Juričan sestavljali še napovedovalci ter lektorice, je zbirko primerov in povzetkov pravil postopoma nadgrajevala – izpiski in opozorila, ki so nekoč krožile kot okrožnice ali so bile nalepljene na steno, so se tako znašli na virtualnem zidu.

Spletna stran tako na enem mestu združuje pogoste zagate pri izgovoru domačih besed in besednih zvez (npr. raznih glagolskih oblik, pri katerih se večina govorcev pogovornega naglaševanja pogosto niti ne zaveda) in nekaterih krajevnih imen, ustvarjalci pa so bili zelo pozorni na težavna tuja imena, tista torej, ki so bila odmevna v javnosti, hkrati pa jezikovno zanima zaradi zapisa ali eksotičnosti izvirnega jezika, kar je vodilo v množico izgovornih različic. Skupaj gre za okoli 650 celoimenskih "izgovornic" s stranskimi oblikami, poenostavljenim fonetičnim zapisom, kratko stvarno razlago in jezikovno utemeljitvijo, omogočeno je tudi izbirno iskanje po kategorijah – jeziku ali področju. To je precejšnja dopolnitev pravopisa, ki v slovarskem delu pogosto navaja le priimke, hkrati pa prinaša drugačen nabor imen.

Kot je poudarila vodja Izvedbe na Radiu Slovenija, Alenka Kovačič, je zbiranje aktualnih primerov tudi vodilo za prihodnost, želijo namreč ponuditi ažurno informacijo o izgovoru imen, ki se rabijo v dnevnoinformativnih oddajah. Zaradi nabora primerov je zvočna zbirka Govornega pomočnika zanimiva tudi za povezavo z uveljavljenimi jeztikovnimi spletišči, kot sta Fran ali Termania. Kovačičeva je potrdila, da z inštitutom za slovenski jezik že sodelujejo, sicer pa pojasnila, da so Govornega pomočnika ustvarili z zavestjo izpolnjevanja poslanstva RTV Slovenija na področju slovenskega jezika. "Torej za ohranjanje ravni zborne izreke, spodbujanje pravilne rabe slovenskega knjižnega jezika in delitev znanja s širšo javnostjo. Vključuje besedne zglede, ki so se izkazali kot problematični glede izgovora, pogosto zaradi napačnega naglaševanja."

SPiPP - nič več težav pri izpeljavi?
Štirimesečni študentski inovativni projekt za družbeno korist 2016‒2020 (ŠIPK) pa je prinesel SPiPP, katerega rezultat je prav tako spletna stran in aplikacija za pametne telefone. V njej so študentje Univerze v Mariboru obravnavali 750 tujih priimkov na črko B ter še 50 najbolj svežih, ki se začnejo na druge črke. Zakaj prav črka B, pojasnjuje idejna vodja Irena Stramljič Breznik: na podoben način so bili v magistrski nalogi že obdelani priimki na črko A in zahtevnega projekta se vedno lotiš po temeljitem premisleku. Da je bilo delo dobro zastavljeno, priča, da so si za prvotni cilj zastavili cilj 500 priimkov, torej so ga presegli kar za 60 %. Priimke so večinoma povzeli po Velikem splošnem leksikonu (Au-Br), po natančnem pregledu strokovnih člankov in priročnikov pa izdelali natančno tipologijo, ki je, kot opozarja mariborska profesorica, lahko osnova za razvoj strojno sintetiziranih oblik. Preprosto rečeno: računalnik nam bo nekoč predlagal najprimernejšo obliko tudi za povsem nove priimke, le izvirni jezik bo treba poznati. To je v času nastajanja novega slovenskega pravopisa (predloga prvih dveh poglavij sta bila v javni razpravi do 15. januarja letos) zanimiv vidik za dopolnitev pravopisnega slovarja.

Eden izmed ciljev projekta je bil, da se študentje že med študijem seznanijo s prakso in izzivi, ki jih čakajo po diplomi, po mnenju predsednice DSFTP-ja Polone Mertelj pa je projekt SPiPP sijajen primer tega, kaj je mogoče doseči, če se povežejo univerza s študenti, praktiki (prevajalci in lektorji) in delodajalci oziroma naročniki storitev (v tem primeru Radiotelevizija Slovenija). "Z izvedbo projekta smo več kot zadovoljni in si želimo še več podobnih sodelovanj. Za naše društvo je bila to priložnost, da študentom pokažemo delo prevajalca avdiovizualnih vsebin, pa tudi pasti, na katere bodo naleteli, če se bodo odločili za tovrstno prevajanje. Zelo veseli smo bili sodelovanje Radiotelevizije Slovenija, ki je tako pokazala, da ji je mar za visoko raven slovenskega jezika, za kar si s kakovostnimi prevodi s pomočjo dobrih lektorjev prizadeva tudi naše društvo. Znova se je pokazalo, kako tesno se prepletata delo prevajalca in lektorja in kako koristno je tudi meddruštveno sodelovanje," je dodala.

Nadgradnja sledi
Predstavljeni podatkovni spletišči sta dober nastavek za nadaljnje urejanje in izpopolnjevanje. Odprto ostaja vprašanje nekaterih dvojnic, zlasti pri angleških imenih, ki jih veljavni slovenski pravopis ne predvideva, pa tudi podomačitvah mimo izvirnega izgovora ([stokholm] ali [štokholm], [barcelona] ali [barselona]). Pri občnih besedah so snovalci Govornega pomočnika dajali prednost sistemskim in manj zaznamovanim oblikam, tako da vse možnosti, naštete v slovarju, v zvočnih posnetkih niso zajete. Stroka se strinja, da sta izgovor tujih lastnih imen in izpeljava pridevnikov iz njih med težjimi pravopisnimi poglavji, saj zahtevata hkratno poznavanje tako slovenskega kot tujega glasoslovja, pa slovenskega besedotvorja ter zavedanje več osebnih okoliščin, ki so privedle do izgovora, kot ga poznamo. Predstavljena projekta pa pri tem neposrtedno opozarjata tudi na izgovorno slovenjenje pisno nepodomačenih imen.

Pravorečna tematika še ni izčrpana, enako velja za tehnično. Študenta, ki sta se ukvarjala z oblikovno in programsko zasnovo vmesnika za SPiPP, sta že razmišljala o nadgradnji, ki bi uporabniku postregla z metapodatki o najbolj iskanih priimkih in izpeljavnih tipih (zanimiv za učitelje, kaj je največja zagata), pa tudi olajšala dodajanje novih primerov.

Ključno je sodelovanje
Tik preden sta voditelja Jezikanj na Valu 202 predstavitev prijetno kramljaje privedla do konca, sta spomnila na soorganizatorja dogodka, Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev ter Lektorskega društva Slovenije. Opozorili sta na njuno dejavnost na področju kakovostnih prevodov in besedil sploh.

Stanovska društva jezikoslovcev praktikov so v zadnjem času zelo dejavna in prizadevno opozarjajo na položaj jezikovnih poklicev. Za svoje člane organizirajo strokovna predavanja, skupaj so že izdali belo knjigo o dejavnosti jezikovnih poklicev, v pripravi so nacionalne smernice za podnaslovno prevajanje …

"Nabor izobraževalnih možnosti v zadnjih letih se je močno povečal, delovni proces pa z digitalizacijo korenito spremenil, zato je nujno strokovno in akademsko povezovanje," je prepričana Kristina M. Pučnik, predsednica LdS-ja, ki nadaljuje: "Lektorsko društvo Slovenije si kot bližnji ali daljni partner v takih projektih, kot je SPiPP, želi omogočati strokovno podporo, zlasti na začetku samostojne poklicne poti, in se zavzema za razvoj poklica. S projektnim sodelovanjem povečujemo možnost za mreženje in izmenjavo primerov dobre prakse, tako povečujemo prepoznavnost poklica in zastopanost poklicnih interesov v javnosti ter laže rešujemo težave in vprašanja, ki se porajajo na širšem poklicno-strokovnem področju."

Oba projekta sta zaradi teme, prostega spletnega dostopa in preproste zasnove zanimiva za širšo javnost, predvsem v didaktične namene. Na strani ustvarjalcev sta po mnenju Kristine M. Pučnik prispevek k profesionalni identifikaciji prevajalcev in lektorjev v stanovskih društvih, saj da prav takšni konkretni projekti utrjujejo zavedanje o pomenu višjih profesionalnih standardov, za Ireno Stramljič Breznik pa stik s še neznanim pomeni opolnomočenje študentov. "Izziva, ki ga spoznaš, se ne bojiš," pravi. In to lahko pomeni še veliko zagona in vztrajnosti v prihodnosti.