Vrednost ukradenih umetnin zaenkrat še ni ocenjena, policisti pa še naprej zbirajo obvestila o tatvini, ki jo je zagrešil zaenkrat še neznani storilec, so sporočili iz operativno-komunikacijskega centra Policijske uprave Kranj. Ukradena dela sodijo v mladostno zbirko priznanega slovenskega umetnika Ivana Groharja. Gre za manj znane, zgodnje Groharjeve slike, ki doslej še niso bile ocenjene.

Ujma ni ohromila nepridipravov
Loški muzej, ki je imel slike zavarovane, bo zdaj njihovo vrednost dal oceniti, je povedala direktorica Loškega muzeja Jana Mlakar, ki meni, da je nekdo izkoristil nesrečo, ki je pretekli torek prizadela občino Železniki, kjer še vedno odpravljajo posledice vodne ujme. Groharjevo hišo namreč vsak dan obiskujejo šolarji, v sredo pa zaradi popravila ceste v hiši ni bilo nikogar.

Vedeli so, kaj iščejo
V četrtek zjutraj, ko so upravitelji znova prišli v muzej, so opazili, da je bilo vlomljeno in da manjkajo omenjena dela. Slike slovenskih impresionistov dosegajo na trgu najvišje cene, saj jih je malo, poleg tega pa so zelo kakovostne. Poleg tega se zdi, da jim ljubitelji pripisujejo prestižen pomen.

Najbolj 'slovenski' med impresionisti
Slovenski impresionisti so s svojimi deli dokazali, da je tudi krajina vredna samostojne likovne obravnave: pri obravnavi motivike je bil najbolj slovenski prav Ivan Grohar, ki se je po mnenju nekaterih tudi najbolj vzneseno vživel v naravo.

Od Londona do Varšave
Leta 1867 v Spodnji Sorici rojeni umetnik je začel svojo pot kot cerkveni slikar, nato je prehodil pot realizma, na njegovo umetnost pa je močno vplival Giovanni Segantini. Po letu 1900 je slikal s simbolističnimi prvinami, pozneje pa dokončno prevzel impresionizem. Po razstavi, ki so jo imeli leta 1904 štirje slovenski impreisonisti - poleg Groharja še Rihard Jakopič, Matej Sternen in Matija Jama - v Mietkejevi galeriji na Dunaju, je Grohar pozneje razstavljal v dunajski Secesiji, v Beogradu, Londonu, Krakovu, Varšavi, Trstu, Devinu, Berlinu in drugod.

Njegovo slikarstvo je imelo precejšen vpliv na poznejše umetnike, njemu v čast pa v Škofji Loki vsako leto pripravijo Malo Groharjevo slikarsko kolonijo. Med njegova bolj znana dela sodijo Brna (1899), Srce Jezusovo (1900), Pod Koprivnikom (1902), Rafolško polje (1903), Pomlad (1903), Škofja Loka v snegu (1905), Sejalec (1907), Krompir (1909/1910), Mož z vozom (1910) in Črednik (1910).