V tekmovalnem sporedu 27. festivala Prix Marulić je bilo 31 dramskih in dokumentarnih iger iz 17 držav, so sporočili z Radia Slovenija.

Štiri desetletja snemanja petja slavčka v majski noči
Potovanje na robu noči je radijski dokumentarec, v katerem filozof, fotograf, umetnik in borec za pravice slepih ddr. Evgen Bavčar skozi zgodbo svojega sobivanja s pticami odpira pomembna vprašanja za posameznika in družbo. Leta 1946 rojeni Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih 40 let namreč v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči.

"Pod plaščem noči, v dvojini in navezi s slavcem se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost, v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o položaju slepih skozi čas in vprašanju: Zakaj ne bi bil užitek noči enak užitku dneva? Slavec Evgenu Bavčarju sporoča, da v noči ni sam," so zapisali na Radiu Slovenija. A kot dodajajo, to ni samo zgodba o sobivanju Bavčarja in slavčka. Nočno potovanje razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, o boju za pravičnost, o okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, soncu in novi pomladi.

"Ko sem že celo vrsto let snemal slavčka tukaj, pa tudi na drugih krajih, mi je prišla v roke oziroma me je prijatelj opozoril na knjigo San Michelle Axla Muntheja. In ta tekst me je prevzel. Začel sem na čisto drugačen način poslušati slavčke, čeprav sem že prej vedel, da v nekaterih krajih ptiče oslepijo, bodisi slavčke bodisi druge ptiče, zato da si mislijo, da je noč," pove Bavčar v radijskem dokumentarcu.

Zvok kot ključno vodilo ustvarjalcev in iztočnica za zgodbo
Ključno vodilo ustvarjalcev in iztočnica za zgodbo je bil zvok, ki je po besedah Mojce Delač za Bavčarja mnogo več kot le slušni dražljaj. "Je svet, so barve, ljudje, podobe. Je orientacija v prostoru, času in odnosih," je naštela. Kot je poudarila, se je nosilna zgodba "rodila spontano, med raziskovanjem in prvimi pogovori v Ajdovščini. Prav potihoma je tako močno kljunila v ustvarjalno lupino, da se je osvobodila in poletela."

Sorodna novica Mojca Delač: Tišina lahko včasih pove več kot besede

Kot je povedala v MMC-jevem podkastu Številke, jo Bavčar "vedno znova uči in opominja, kako pomemben je radio za slepe ljudi in kako malokdaj zares opišemo prostor, v katerem smo ali pa sploh ne pomislimo, kako je zvok pomemben za nekoga."

Festival Prix Marulić nosi ime po splitskem pesniku in humanistu Marku Maruliću, ki je leta 1521 v Benetkah objavil prvi religiozni ep v hrvaškem jeziku z naslovom Judita, zaradi česar velja za tako rekoč hrvaškega Danteja.