Francoski kulturni minister Frederic Mitterrand in novozelandski veleposlanik v Franciji sta v pariškem muzeju Quai Branly opravila slovesno predajo glav domorodcev, ki so bile zaprte v zaboju. "Gre za človeške ostanke in po maorski kulturi se jih ne sme javno razkazovati," je po poročanju AP-ja povedal univerzitetni profesor Pou Temara, ki vodi novozelandski odbor za vrnitev domorodskih glav v domovino.

Zadnja glava je v Francijo prišla 1999
Nova Zelandija je leta 2003 začela izvajati program za vrnitev maorskih glav in ostankov okostij iz muzejev po vsem svetu. Želijo jih vrniti različnim novozelandskim domorodskim plemenom, da bi lahko plemenski starešine opravili svoji kulturi primerno žalovanje in pokop posmrtnih ostankov Maorov.

Pri zahtevah po vrnitvi domorodskih glav so naleteli na številne ovire. Francija se je dolgo upirala predaji maorskih ostankov, leta 2010 pa so v državi sprejeli zakon, ki je vrnitev omogočil. Nekatere glave domorodcev so v Francijo prinesli že v 19. stoletju, eno izmed njih pa šele leta 1999. Bridget Gee, predstavnica novozelandskega veleposlaništva, je povedala, da glave, ki so jih Francozi zdaj vrnili, že dolga leta niso bile javno razstavljene.

Plemena sprejemajo samo ostanke "svojih"
Večine domorodskih ostankov, ki jih imenujejo toi moko, ni mogoče identificirati in le majhen odstotek jih vrnejo domačim plemenom, ki ne želijo sprejeti nobenih ostankov, ki niso njihovi. Glave in telesni deli več kot 500 domorodcev so zato shranjeni v narodnem muzeju Te Papa v Wellingtonu.

Maori so začeli glave umrlih ohranjati kot način spomina na umrle prednike. V desetletjih po prihodu Evropejcev na Novo Zelandijo so glave postale dragoceni in iskani predmeti, zato so jih začeli Maori bolj množično "proizvajati". Ker so Zahodnjaki začeli v zameno zanje ponujati razne evropske dobrine, so bili domorodci v veliki večji nevarnosti, da jih ubijejo zgolj zaradi njihovih tetovaž po obrazu, so še povedali predstavniki francoskega muzeja.