Najstnik, ki je prostovoljno pomagal arheologom, je morda našel najstarejši zapis v hebrejščini. Foto: EPA
Najstnik, ki je prostovoljno pomagal arheologom, je morda našel najstarejši zapis v hebrejščini. Foto: EPA
Utrdba Elah
Ob črepinji so arheologi okrili še druge predmete, ki dopolnjujejo zgodbo o času vladavine kralja Davida. Foto: EPA

Zapis na črepinji, ki jo je najstnik odkril okoli 20 kilometrov jugozahodno od Jeruzalema, naj bi bil tako kar okoli 1.000 let starejši od zloglasnih kumranskih zapisov. To je vsaj mnenje nekaj strokovnjakov s hebrejske univerze v Jeruzalemu, medtem ko znanstveniki iz drugih ustanov in iz tujine pozivajo k previdnosti s prezgodnjim podajanjem sodb. Vendar sodelavci hebrejske univerze vztrajajo pri svojem. Nikakor naj namreč ne bi šlo za prezgodnje sodbe. Črepinjo so iz tal namreč iztrgali že julija in od tedaj se je z zapisom na njej ubadalo že precej strokovnjakov. Ti so tudi ugotovili, da zapis v protokanaanski pisavi vsebuje besede sodnik, suženj in kralj.

Odločilni tričrkovni glagol narediti?
Kot poroča BBC, je vodilni arheolog hebrejske univerze Yosef Garfinkel povedal, da so zapis kot hebrejski prepoznali po tričrkovnem zapisu glagola narediti, ki je bil v uporabi le v stari hebrejščini. Vsi pa se z njim ne strinjajo. Celo nekateri izmed Garfinklovih kolegov na hebrejski univerzi pravijo, da Izraelci nikakor niso bili edini, ki so pri pisanju uporabljaji protokamaanske znake, zato je za zdaj težko dokončno reči, da gre zares za zapis hebrejščine in ne morda za zapis nekega hebrejščini sorodnega jezika.

Ne glede na to pa je najdba izjemno dragocena, kajti nesporno je, da gre za najstarejši zapis s protokanaanskimi znaki. To mnenje je izrazil tudi izraelski arheolog Amihai Mazar, ki je še povedal: "Govorimo o času, ko natančno ločevanje med pisavami na eni in jeziki na drugi strani ni povsem mogoče."

Hebrejska in sodobna judovska pisava
Ob omembi najdbe domnevno najstarejšega hebrejskega zapisa je še treba omeniti, da hebrejska pisava nikakor ni istovetna s pisavo, ki jo danes poznamo kot judovsko ali hebrejsko pisavo. Hebrejska pisava se je podobno kot grška razvila iz starejše feničanske pisave, in sicer verjetno ravno v času okoli leta 1.000 pred našim štetjem, torej v času, iz katerega izvira tudi julija najdena črepinja. Med babilonskim izgnanstvom so Judje to pisavo postopoma prenehali uporabljati. Nadomestila jo je aramejska pisava, iz katere je izšla tudi pisava sodobnih Judov.