Kip, ki ga je našla nemško-turška skupina arheologov, so od leta 1934 hranili v Pergamonskem muzeju v Berlinu, ta teden pa so hetitsko skulpturo predstavili v Carigradu, kjer je odslej na ogled za javnost. Ob njeni vrnitvi, ki jo je Nemčija napovedala že maja, je turški minister za kulturo Ertugrul Gunay dejal, da verjame, da imajo kamni dušo. "Vsi so se vrnili tja, kamor sodijo," pravijo.

Kip z levjim telesom in človeško glavo je eden od dvojice – drugega so v Carigrad vrnili že leta 1924, v Nemčiji pa obdržali kopijo - ki so jo arheologi našli v ruševinah hetitskega mesta Hatuša. Velik del današnje Anatolije je takrat sodil pod hetitsko državo, ki je obsegala še Sirijo in Mezopotamijo. Hetitska država je vrhunec dosegla v 14. stoletju pr. n. št.

Stoletja pozneje so začeli na območju Hatuše kopati nemški arheologi, ki pravzaprav še zdaj sodelujejo pri tamkajšnjih izkopavanjih. Dva poškodovana kipa so našli leta 1907, leta 1915 pa so ju prepeljali v Nemčijo, da bi ju restavrirali.

Nemčija je maja, ko je izrazila strinjanje, da se sfingo vrne Turčiji (ta je zagrozila, da v nasprotnem primeru nemški arheologi ne bodo več smeli sodelovati pri izkopavanjih v Hatuši), opozorila, da ne sme postati precendens, ki bi mu sledilo vračanje tovrstnih spomenikov drugim državam. Še vedno namreč vztrajno zavrača vrnitev znamenitega kipa Nefretete, ki je na ogled v berlinskem Novem muzeju (Neues Museum).