Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je tako po sedmih zahtevah, ki so jih na ministra za kulturo Vaska Simonitija naslovili kulturniki, ministra pozval k "takojšnjemu ustreznemu in odgovornemu ravnanju v času, ko je sektor kulture kritično ogrožen".
Sindikat je pripravljen tudi pomagati ministrstvu
Poziv je na Vaska Simonitija naslovila sindikalna konferenca kulturnih organizacij in preostali člani Sviza. Opozarjajo, da je bil kulturni sektor zaradi epidemije najbolj občutno prizadet, kot kaže, pa bo to posebno stanje trajalo še vsaj leto dni, z bistveno dolgotrajnejšimi posledicami. Ministra nagovarjajo, naj dejavno pristopi k pridobivanju potrebnih sredstev za nemoteno delovanje kulture in za njeno prihodnost. Pri Svizu so kot reprezentativni socialni partner zaposlenih v kulturi pripravljeni pomagati ministrstvu pri pripravi ustreznih ukrepov.
Zavodi so v celoti prepuščeni samim sebi
Kulturni zavodi so po njihovem "upravičeno pričakovali konstruktivna, poenotena in jasna navodila, kako ravnati v teh razmerah", ter si obetali podporo in pomoč ministrstva "v skrbi za preživetje kulture v naši državi". V Svizu so po poizvedovanju na terenu prišli do spoznanja, da so zavodi v celoti prepuščeni samim sebi in lastni iznajdljivosti. Praksa pa je pokazala, da so koronske razmere v posameznih zavodih zelo različne, so še zapisali pri Svizu.
Ministra Simonitija zato pozivajo, naj "takoj oblikuje tehnične, sistematične, dolgoročne in enotne smernice, prilagojene posebej za posamezne tipe kulturnih zavodov" – torej, naj pri tem upošteva, komu so namenjeni programi oziroma prireditve.
Nadalje so opozorili tudi na položaj zaposlenih v kulturi: "Skrb vzbujajoče velik delež se jih je znašel v nezavidljivem položaju, na robu (če že ne pod robom) preživetja – ne le njih samih, temveč tudi njihovih družin. Brez vsakršnega pretiravanja bi lahko stanje označili kot epidemijo osebnih tragedij zaposlenih v kulturi." Dodali so, da "tako zaposleni kot tudi direktorji še niso bili v večji stiski, kot jo doživljajo v teh trenutkih in okoliščinah. Odzovite se in jim omogočite njihov obstoj ter s svojim znanjem pokažite, da vam je mar za preživetje kulture v naši državi".
Skozi desetletje vse manj denarja za kulturo
V pozivu pa niso mogli mimo zniževanja sredstev za kulturo v zadnjem desetletju. Kot so zapisali, so se finančne razmere v dejavnosti kulture ob epidemiji še dodatno poslabšale in problematika kulturnih zavodov se je le še poglobila. Številni dogodki so bili odpovedani, tisti, ki so jih v danih razmerah le izpeljali, so seveda imeli bistveno manjši obisk.
Opomnili so še na kadrovsko podhranjenost kulturnih zavodov, kar je bilo stanje že pred epidemijo, in je v koronskih razmerah še akutnejša. Ponekod ekipe v teh razmerah zahtevajo več kadra – med drugim zaradi nadomeščanja okuženih oziroma tistih, ki morajo zaradi katerega koli razloga v samoizolacijo –, spet drugje pa je kader zaradi več ponovitev precej bolj obremenjen. Prav tako primanjkuje kadra na področju informacijskih tehnologij in primerne opreme, s katerimi bi zadostili potrebi po večji količini digitalnih vsebin.
Kako naj kulturniki preživijo v tako nepredvidljivem okolju
Zaradi epidemioloških razmer so ogroženi tudi programi – "režijski stroški so znatno poskočili, sredstva, ki so sicer prihajala iz tržnega deleža, pa so zdaj minorna". Kako naj preživijo kulturni delavci in delavke v tako nepredvidljivem okolju, so se vprašali v zapisu. Sviz pa posebej opozarja še na potrebo po varovanju starejših delavcev in tistih z ozdravljenimi hujšimi boleznimi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje