Predstavniki različnih kulturnih področij pa so spregovorili o težavah, s katerimi se soočajo, in bili večinoma kritični do vladnih ukrepov.

Predsednik DS-ja Mitja Bervar je uvodoma poudaril, da bi morali Slovenci kot edini narod, ki ima kulturni dan za praznik, "dati prednost muzam in ne ideologijam". Kulturna politika je po njegovih besedah v 20 letih poskrbela za varno okolje za kulturo, "celo tako varno, da nekateri nočejo sprejeti posodobitev". Obenem je bil kritičen do osnutka Nacionalnega programa za kulturo 2013-2016, ki po njegovih besedah "nikogar k ničemur ne obvezuje".

Po besedah ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Turka "kultura ni bila ukinjena, pa če je v kolumnah o tem še tako prikladno lagati". Zaradi varčevanja je bilo sredstev nekaj manj, "podobno kakor za kaj drugega v državi", je poudaril. Celotno ministrstvo ima dva državna sekretarja, od katerih se eden ukvarja izključno s kulturo. Opozoril je na financiranje ministrstva, med drugim t. i. kulturne žepnine in desetih milijonov evrov za EPK. Izpostavil je tudi tri osnutke dokumentov, ki so jih dali v javno razpravo: predlog novele zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo ter nacionalna programa za kulturo in za jezikovno politiko 2012-2016.

Med drugim je opozoril na težavo odsotnosti kulture v širšem smislu. "Če ni kulture, potem se laže, zavaja, psuje, krši nedotakljivost človekovega domovanja, obešajo se lutke, ljudi se pošilja v Barbarin rov." Sicer meni, da tudi nasprotovanje - če je kulturno, resnicoljubno in civilizirano - lahko koristi demokraciji in poudarja naravno veličino človeka.

Za državo, kjer bi lahko živeli in ne le životarili
Po mnenju predsednika Nacionalnega sveta za kulturo Mirana Zupaniča "živimo v diktaturi kulture". Kultura je po njegovih besedah ogrožena, saj se jo "programira za potrošnjo in pokornost". Želi si države, v kateri bi Slovenci lahko živeli in ne le životarili ter vzpostavitev dialoga med kulturno in politično sfero. Za to pa je po njegovem mnenju nujna vzpostavitev samostojnega ministrstva za kulturo, ureditev položaja javne agencije za knjigo in Slovenskega filmskega centra (SFC) ter zagotovitev dobrega izobraževanja na akademijah in vsaj minimalen standard za samozaposlene.

Predsednica kolegija direktorjev slovenskih gledališč Tina Kosi je predstavila problematiko javnih zavodov s področja uprizoritvenih umetnosti. Med glavnimi težavami je izpostavila negotovost in nejasnost financiranja, s čimer težko napovedujejo svoj program in abonmaje, še težje pa zagotavljajo plačila tako zunanjim sodelavcem kot svojim zaposlenim. Direktor SFC-ja Jožko Rutar je spregovoril o problematiki filma, ki je po njegovem mnenju najdražja umetnost, a obenem največji ambasador Slovenije. Trenutno stanje opisuje kot "ubijanje filma", ob čemer kot največjo težavo izpostavlja državno financiranje, ki zaradi prevelike birokratizacije slabo deluje.

Samozaposleni v kulturi - slovenski unikum
Zelo kritična do ministrovih besed je bila samostojna ustvarjalka na področju kulture Jedrt Jež Furlan. Meni, da so področja, ki jih ima Turk za malenkosti, za kulturnike ključnega pomena. Pri tem je izpostavila samozaposlene v kulturi, ki da so "slovenski unikum" in dodala: "Vsi nas potiskajo na trg, tega trga pa ni." Opozorila je na podrejen položaj v primerjavi z redno zaposlenimi. Večina samozaposlenih dela praviloma več kot osem ur, nima plačane malice, prevoza, nima nadomestil za čas, ko ne dela, je opozorila.
"Pesnik spokojno počivaj, tudi temu bomo kos"
Na dan pred kulturnim praznikom so dopoldne pred spomenikom Franceta Prešerna pesniku poklonili tudi v Sindikatu Glosa. Po uvodnem nagovoru predsednika Glose Dora Hvalice je dramski igralec Marko Simčič ponovil besede dekana ljubljanske Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Mirana Zupaniča z januarske stavke javnega sektorja. Njegove besede, v katerih je opisal položaj kulturnih ustvarjalcev v Sloveniji, namreč jemljejo za svoje, je dejal Simčič.
"Ne stavkamo zato, ker smo lenuhi," je tedaj poudaril Zupanič in dodal, da čeprav delajo več, kot so kadar koli, in zanemarjajo svoje družine bolj kot kadar koli, jim oblast vseskozi dopoveduje, da so "neučinkoviti, dragi in nepotrebni". "Razumemo, da vam gre za manj javnega in več zasebnega sektorja. Razumemo, da vam gre za manj javnega in več zasebnega dobička, za manj naše svobode in več vašega gospostva," je njegove besede ponovil Simčič in v nadaljevanju zrecitiral Prešernovo Gloso. Ob zaključku je Hvalica "vznemirjenemu pesniku" sporočil še, naj spokojno počiva, saj "bomo kos tudi temu".