Oblasti so se za obnovo grobnice, ki jo je leta 1922 blizu Luksorja odkril britanski arheolog Howard Carter, odločile, ker jo želijo zaščititi.

Grobnica namreč velja za "eno najpomembnejših arheoloških najdišč Egipta", je odločitev utemeljil Al Damati. Mumijo kralja Tutankamona bodo preselili v nadomestno grobnico, ni pa še jasno, koliko časa bodo obnovitvena dela grobnice, ki bodo vključevala tudi nova tla, trajala.

Faraon Tutankamon, ki je leta 1324 pr. n. št. umrl pri rosnih 19 letih, po le devetih letih na prestolu, za zgodovino starega Egipta ni bil pomemben vladar, a je danes najslavnejši po zaslugi dragocenosti, ki so jih našli v njegovi grobnici. Mednje spada tudi 11 kilogramov težka posmrtna maska iz čistega zlata, okrašena s kamnino lapis lazuli in poldragimi kamni.

"Polomija z brado"
Januarja letos je zlata Tutankamonova maska krasila naslovnice časopisov zaradi nepravilnega restavratorskega posega, ki je na neprecenljivi relikviji v egipčanskem muzeju v Kairu pustila skorjo posušenega lepila. Strokovnjaki v muzeju so namreč popravljali brado, ki se je odlomila z maske.

Medtem se je v mednarodni javnosti že začela razprava o tem, koliko je Egipt sposoben primerno skrbeti za svojo neprecenljivo kulturno dediščino. Muzej je ena izmed osrednjih turističnih znamenitosti v celotnem Egiptu, pa so v nekaterih kotih menda kljub temu postavljeni pred javnostjo popolnoma nezavarovani leseni sarkofagi, od mrtvaških prtov vladarjev, ki so samo od spredaj zavarovani s steklom, pa na tla padajo majhni drobci. Tutankamonova maska, ki je stara več kot 3300 let, je z drugimi predmeti iz njegove grobnice največji zaklad v celotni stavbi.

Mesto Luksor na bregovih Nila, ki šteje pol milijona prebivalcev, je muzej na prostem, bogat s templji in grobnicami iz starodavnega Egipta.