Med mumijami bi bili lahko tudi posmrtni ostanki članov kraljeve družine, ki je v Egiptu vladala med letoma 1550 in 1292 pr. n. št. "Ogromna nekropola vsebuje posmrtne ostanke, ki so iz obdobja 18. dinastije in bi lahko pripadali sinovom faraonov Tutmozesa III. in Tutmozesa IV.," so sporočili z ministrstva za umetnine starega Egipta.
Skupina arheologov, med njimi so bili tudi strokovnjaki švicarske Univerze iz Basla, je našla še ostanke lesenih sarkofagov, posmrtnih mask in posod, ki so jih stari Egipčani uporabljali za shranjevanje balzamiranega drobovja. Arheologi so s preiskavo inskripcij na posodah več kot 30 posmrtnih ostankov tudi identificirali.
Grobišče leži na skrajnem severozahodu Doline kraljev, priljubljene turistične destinacije v Luksorju na jugu Egipta, kjer je tudi grobnica faraona Tutankamona.
Plenjenja arheološke dediščine vedno več
Odkritje je pozornost pritegnilo tudi zaradi ogroženosti bogate egipčanske arheološke dediščine. Egiptovski in mednarodni arheologi se že desetletja trudijo izkopavati in ohranjati ter varovati najpomembnejša zgodovinska najdišča in objekte, kot denimo piramide v Gizi, Dolino kraljev, grobnice in številne še neizkopane predmete.
V politično nestabilni situaciji je varnostni vakuum po državi še večji, turistov je manj in plenjenja ter vandalizma nad zgodovinsko dediščino je vedno več. Lansko poletje so denimo tatovi vlomili v Nacionalni muzej Malavija v Minji in zažgali ali uničili skoraj 50 artefaktov, več tisoč pa so jih ukradli. Že predtem je eksplozija avtomobila bombe, namenjena uradu za varnost v Kairu, močno poškodovala še Muzej islamske umetnosti na drugi strani ceste.
Dva tipa tatov: organizirana mafija in lokalni prebivalci
Arheologinja in članica organizacije Heritage Task Force, Monica Hanna, opozarja, da bolj kot je politična situacija kaotična, bolj so varnostni organi prestrašeni, lokalni varnostniki pa nemočni, in posledično je ropanja vedno več. Plenjenja je ogromno, arheološka najdišča so uničena, številni objekti, ki so iztrgani iz svojega okolja, pa izgubijo svojo zgodovino. Kot pojasnjuje, obstajata dva tipa roparjev. Prvi so organizirana mafija, ki dela za priznane trgovce in ima dovolj znanja, ve, kje izkopavati in kaj, ima primerno orodje in opremo za izkopavanje ter orožje, zato jih lokalni varnostniki ne morejo zaustaviti. Drugi so mladi ljudje in otroci, ki jih lokalni prebivalci za majhno plačilo pošljejo po razne predmete.
Potrebno je mednarodno povezano ukrepanje
Čeprav je februarja policija razbila velik tihotapski krog in odkrila na tisoče ukradenih artefaktov, s tem težav ni konec. Dnevno se po ocenah zgodi od sedem do deset nezakonitih izkopavanj. Egiptovski minister za antične umetnine je ZDA sicer zaprosil za omejitve pri uvozu antičnih artefaktov, ki bi dovoljevale zaseganje predmetov brez ustrezne uradne dokumentacije, a formalna ureditev je dolgotrajna. Predvsem pa, kot poudarja Monica Hanna, nezadostna. "Če ustavimo samo trg v ZDA, se bo ta preusmeril v Dubaj, Evropo …" Nujno je mednarodno prizadevanje, opozarja.
Nevarno dokumentiranje in širjenje prek družbenih spletnih omrežij
Sama se je pri obveščanju javnosti zatekla k družbenim omrežjem. Obiskuje arheološka najdišča in dokumentira škodo, Twitter in Facebook pa uporablja za širjenje zavesti o problematiki, s čimer se, kot meni, krepi tudi pritisk na oblasti, da bi naredile več. "Širjenje zavedanja ustvarja pritisk na različna vladna telesa, da ukrepajo s konkretnimi koraki." Na Facebooku je objavila na stotine fotografij nelegalno izkopanih najdišč, na nekaterih so vidne tudi okrog raztresene smeti, ki jih tu puščajo tatovi.
Takšen način poročanja se ji zdi najhitrejši in najbolj dostopen vsem, od strokovnjakov, novinarjev do vseh drugih, ki se tako lahko poučijo o problematiki. Na najdišča večinoma vstopa po povabilu lokalnih inšpektorjev. Te je na arheoloških najdiščih pogosto zelo strah, a nimajo možnosti, da bi kakor koli ukrepali. Hanna tam fotografira, in kadar je dovolj varno, nariše tudi skice, vse to pa objavi na spletu, razpošlje medijem in obvešča javnost. Enkrat so streljali na avtomobil, v katerem je bila, drugič so jo napadli in ji skušali zapleniti fotoaparat.

In zakaj ob vsem tem vztraja? "Sem most med dvema svetovoma. Nihče drug ni delal tega," pojasnjuje Monica Hanna, ki je pred kratkim za svoje delo prejela nagrado skupine Saving Antiquities for Everyone. Lokalni inšpektorji nimajo moči, da tu zares kar koli spremenijo, tuje arheološke organizacije pa se večinoma o tem bojijo spregovoriti, saj tvegajo izgubo koncesije.