Izrezljan kip iz apnenca iz 14. stoletja pred našim štetjem pogrešajo od avgusta, ko so v protestih vdrli v mestni muzej v Malaviju v osrednjem Egiptu. Takrat je iz muzeja izginilo več kot tisoč razstavljenih predmetov in umetnin, med njimi tudi kip hčerke faraona Ehnatona, poroča Telegraph.

Strokovnjaki se bojijo, da so tatovi proteste izkoristili za krinko in kip po naročilu ukradli. Kip je bil del nagrajene razstave, ki bi se morala kmalu preseliti v nov muzej, ki ga gradijo v bližini. Nov muzej bo posvečen družini Ehnatona, ki je ena izmed najbolj čislanih egipčanskih dinastij, Ehnaton pa je tudi oče najslavnejšega faraona Tutankamona.

Za več sto umetninami se je izgubila vsaka sled
Med protesti, ki so izbruhnili po julijski odstavitvi predsednika Mohameda Mursija, so vandali iz muzeja ukradli več kot 1.000 predmetov. Okoli 600 predmetov je bilo vrnjenih oz. jih je našla policija, za več sto umetninami, med njimi sta tudi zbirka grških zlatih kovancev in omenjeni kip Tutankamonove sestre, pa se je izgubila vsaka sled.

Nekateri arheologi menijo, da je bil vandalski napad na muzej v okviru splošnih protestov v mestu načrtovan ravno z namenom kraje dragocenega kipa. Predmeti iz Ehnatonovega obdobja namreč na črnem trgu umetnin dosegajo visoke cene. "Mislim, da so vandali vedeli, kaj kradejo," pravi egiptovska arheologinja Monica Hanna, ki sodeluje v kampanji zoper oskrunjenje zgodovinskih krajev.

Že nekaj dni po vstaji leta 2011 oskrunjenje glavnega muzeja v Kairu
Prevrnjene slike in poškodovani sarkofagi so tako postali simbol "trpljenja" egiptovskih arheoloških najdb v času nemirov, ki državo pretresajo zadnja tri leta. Objestne tolpe so oskrunile številne piramide in druge zgodovinsko pomembne kraje. Prvi tovrsten napad se je zgodil že v prvih dneh po začetku vstaje leta 2011, ko so nasilni protestniki vdrli v egiptovski državni muzej na trgu Tahrir v Egiptu, ki hrani nekatere najdragocenejše ostanke in umetnine na svetu, med njimi Tutankamonov sarkofag. Takrat sta jo močno skupili dve mumiji, ki so ju vandali poškodovali in jima odstranili glave, poleg tega pa razbili številne druge podobe in kipe. Seznam umetnin, ki so bile bodisi ukradene bodisi poškodovane, širši javnosti ni znan.

"Ko smo slišali, kaj se je zgodilo v Kairu, so se pred vrati začele zbirati tolpe," je dejal Džaihan Nesim, kurator v muzeju v Malaviju. Jasno je bilo, da se muzeju ne napoveduje nič dobrega, še dodaten minus pa je bil njegov položaj: stoji namreč v bližini uradov mestnih oblasti, kamor so se zgrinjale množice razjarjenih protestnikov. "Potem je bila množica že nepregledna in zaslišali smo strele v zrak."

Jalovo maščevanje
Osebje je potem muzej zaprlo in ko so ga v spremstvu turistične policije nameravali zapustiti, so jih nasilni protestniki napadli. V nekaj urah je bila njegova notranjost skoraj v celoti izropana in uničena. V spopadih je umrl prodajalec vstopnic v muzeju. Tudi tri dni pozneje, ko je v mesto prišla Hannova, plenjenje in uničevanje nista pojenjala. Ko je vprašala dva mladeniča, kaj počneta, sta odgovorila: "Vlada pobija svoje ljudi, zato mi uničujemo muzej, ker je last vlade."

Od 1.089 predmetov, razstavljenih v muzeju, jih je ostalo le 46, večinoma težkih predmetov, ki jih vandali niso mogli odnesti s seboj. Nekaj, med njimi tudi sarkofage, so sicer skušali odnesti, a so se vmes odprli, zato so jih zaradi velike teže odvrgli. Kipa faraona Pepija in njegove žene iz 23. stoletja pr. n. št. so recimo našli s poškodovanim obrazom in odtrganim podstavkom.

Nekateri skesanci so pustili ukradene umetnine na stopnicah muzeja
Po pogajanjih s tamkajšnjimi družinami, večino predmetov so odnesle lokalne tolpe, se je v muzej vrnilo 675 umetnin. Nekatere so skesani tatovi pustili na stopnicah pred muzejem, do drugih so se prek različnih namigov dokopali policisti. Med drugim so slišali namig, da krajevni mesar prodaja dragocene predmete v Kairu. In res so pri njem potem našli 13 predmetov.

Faraon Ehnaton je slovel po nenavadnem stilu, s katerim je sam in njegova žena Nefretete upodobljen na številnih podobah. Ehnaton je bil tudi začetnik monoteistične vere, in sicer je častil boga sonca Atona, ustanovil pa je tudi mesto Amarna (znano tudi pod imenom Tel al Amarna, Atehaton in Atonovo mesto) v bližini Malavija. Na njegovih ostankih danes leži mesto Tel al Amarna. Mesto je bilo v času njegovega vladanja tudi prestolnica, nekaj let po faraonovi smrti pa je ta naziv izgubilo, navaja Enciklopedija Britannica.

Izkopanine iz tega mesta naj bi razstavili v novem muzeju, ki ga gradijo v prestolnici province Minji. Usoda tega projekta je zaradi večletnih protestov in pomanjkanja sredstev zdaj negotova. Zaradi protestov je namreč obisk egiptovskih muzejev, ki so v muzejsko blagajno prinesli veliko denarja, v zadnjih letih močno upadel, samo letos so zaznali 95-odstoten padec prihodkov.

Povzeto po Telegraphu.