Stopničasta piramida, ki je bila v boljših časih visoka okoli 13 metrov, je ena od sedmih t. i. "provincialnih" piramid, ki jih je dal postaviti bodisi faraon Huni (2635-2610 pr. n. št.) bodisi Snefru (2610-2590 pr. n. št.). V stoletjih so večino njenih zidakov sicer pokradli in raznesli na vse strani, ostanek pa je bil izpostavljen vremenskim razmeram, tako da je danes piramida visoka le še pet metrov, poroča Discovery News.

Čemu so služile provincialne piramide?
Provincialne piramide, ki so posejane po vsem osrednjem in južnem Egiptu, po navadi stojijo v bližini večjih naselij; nimajo notranjih prostorov in niso bile zgrajene za pogrebne namene. Šest od sedmih piramid ima skoraj popolnoma enake dimenzije, vključno s tisto, ki so jo pravkar odkopali pri Edfuju: meri 18,4 krat 18,6 metra.

Pravi namen teh piramid za arheologe ostaja uganka: morda so jih uporabljali kot simbolične spomenike v čast kraljevskemu kultu, ki so utrjevali vpliv kraljevine v južnih provincah.

Otroški grobovi so prišli pozneje
"Podobnosti med posameznimi piramidami so res osupljive in definitivno obstaja skupen načrt," je za Discovery news povedal Gregory Marouard z Univerze v Chicagu, ki je bil na čelu izkopavanj v Edfuju. Na vzhodni strani piramide so odkopali ostanke podesta, kjer so stari Egipčani očitno darovali hrano; to odkritje je še posebej pomembno zato, ker bo pomagalo ugotavljati, za kaj so bile piramide uporabljane. Na zunanjo stran stavbe so bili vrezani tudi hieroglifi, in sicer poleg ostankov otrok in dojenčkov, ki so bili pokopani ob njenem vznožju. Arheologi so ugotovili, da so hieroglifi (in grobovi) veliko mlajši od same piramide ter da ta prvotno ni bila grobišče.

Domačini so se vsak dan sprehajali mimo nje
Čeprav je stroka vedela za piramido pri Edfuju, pa se je izkopavanj lotila šele Marouardova skupina leta 2010; njihova najdba se je "skrivala" pod debelo plastjo peska in ostankov ropanja posameznih zidakov, ki se je dogajalo v teh stoletjih. Vse skupaj zato navzven ni bilo podobno piramidi; prebivalci bližnje vasi so bili menda celo prepričani, da gre za grobnico nekega šejka, ki velja za lokalnega svetnika tamkajšnjih muslimanov.

Piramida, ki je bila zgrajena iz peščenca in glinene malte, je imela najverjetneje tri stopnice; taka struktura spominja na slavno Džoserjevo piramido (2670-2640 pr. n. št.), torej na faraona, ki je v obdobju tretje dinastije ukazal zgraditi prvo piramido. Način gradnje pa bolj spominja na piramido pri Meidumu, ki jo je dal postaviti eden izmed prej omenjenih vladarjev, Snefru ali pa Huni, in ki se je iz stopničaste šele pozneje razvila v "pravo" piramido.

Vedeli so, kaj počnejo
"Sama gradnja odraža skrb in resnično izvedenost za gradnjo iz kamna," je Marouard zapisal v svoje poročilo. Opazil je tudi, da so gradili naravnost na trdno podlago in samo iz lokalnih materialov. (Rudnik, iz katerega so dobili peščenjak, so slab kilometer stran odkrili že leta 2011.)