Van Goghovi sliki, ki so ju v sklopu širše preiskave organiziranega kriminala našli lani v letovišču blizu Neaplja, spadata v slikarjevo zgodnje obdobje. Z bolj zadržanim in temnejšim koloritom precej odstopata od slik, po katerih je v svojem času povsem spregledan umetnik danes najbolj poznan. Če bi šlo roparjema vse po načrtu, bi bil muzej v resnici prav ob eno takšnih mnogo bolj prepoznavnih del.

Kot je priznal Octave Durham, ki so ga aretirali leto dni po ropu, za dejanje pa je bil obsojen leta 2005, je imel sprva namen odnesti van Goghova bolj znana dela, a jih je bilo teže ukrasti. Kot njegov opis dogodkov, o katerih je spregovoril za dokumentarni film, povzema New York Times, je bil vlom v muzej preprost. "Rop je trajal približno tri minute in 40 sekund. Ko sem končal, je tja prišla policija, jaz pa sem se z avtom peljal mimo. Snel sem si smučarsko masko, odprl okno in sem jih opazoval," se spominja.

Prva tarča: slavne Sončnice
S sostorilcem sta najprej želela ukrasti van Goghove Sončnice, ampak delo je bilo predobro zastraženo. Zato sta se usmerila proti enemu ključnih del van Goghove zgodnje faze, sliki Jedci krompirja, a sta sklenila, da je prevelika, da bi šla z njo skozi luknjo na strehi. Na koncu sta sklenila, da vzameta marino, torej Pogled na morje v Scheveningenu iz leta 1882. Durham se je za sliko menda odločil zaradi pastoznega barvnega nanosa, na podlagi katerega je domneval, da gre za dragoceno delo. Poleg krajine sta ukradla še sliko Farani odhajajo iz protestantske cerkve v Nuenu iz let 1884-1885.

Šlo je za dejanje preračunljivega tatu, je za BBC povedal preiskovalec Arthur Brand. "Noben zbiratelj ne bi plačal za ukradeno umetnino, če je ne more razstaviti," je dejal. Zato pa so ukradene umetnine lahko primerno pogajalsko izhodišče v zameno za nižanje kazni.

Za nakup slike se je zanimal nizozemski kriminalec Cor van Hout, znan po ugrabitvi pivovarniškega tajkuna Freddyja Heinekena leta 1983, vendar pa je bil ubit v obračunu med tolpami. Kot poroča BBC, je podobna usoda preprečila posel tudi z naslednjim potencialnim kupcem in na koncu so sliki prodali zloglasnemu mafijskemu šefu Raffaeleju Imperialeju. Zanju je plačal okoli 350.000 evrov, po besedah odvetnika pa naj bi ju kupil, ker ima rad umetnost in ker je bila ponudba ugodna. Da sta sliki pri Imperialeju, je policiji povedal eden od pridržanih v nizu aretacij več preprodajalcev umetnin januarja lani.

Skriti v sef
Ko so ju septembra lani našli v sefu hiše v mestecu Castellammare di Stabia blizu Pompejev, sta bili sliki zaviti v blago in razmeroma dobro ohranjeni. Prizor s cerkvijo je imel manjši poškodbi ob robu platna, nekoliko bolj poškodovana je bila marina, ki je bila v manjšem delu strgana. Ta ima posebno mesto v amsterdamski muzejski zbirki, saj gre za edino delo iz van Goghovega haaškega obdobja. Prva ima biografsko vrednost, saj gre za podobo cerkve, v kateri je maševal slikarjev oče. Po očetovi smrti se mu je van Gogh poklonil tako, da je doslikal skupino žalujočih.

"Otroka sta na varnem"
Direktor Van Goghovega muzeja v Amsterdamu je vrnitev slik pozdravil kot enega najlepših dni v svoji karieri. "Otroka sta se vrnila domov in sta na varnem," je dejal Rueger, potem ko je odkril sliki in ju predstavil javnosti. "Tukaj bosta počakali za prihodnje generacije."

Kot je znano, so sliki ukradli leta 2002. Roparja sta se z lestvijo povzpela na streho muzeja, od tam pa vdrla v stavbo. Pobegnila sta s spustom po vrvi. Čeprav se je vmes sprožil alarm, jima je uspelo z umetninami pobegniti iz muzeja.