Iz umetnikovega ateljeja so sporočili, da je umrl v petek, česa več pa za zdaj niso delili z javnostjo. Rosenquist je bil z Andyjem Warholom in Royem Lichtensteinom eden tistih umetnikov, ki so konec petdesetih let, odločneje pa v šestdesetih letih opredelili in uveljavili novo umetniško gibanje pop art. Skupina se je v odgovoru na tedaj prevladujoči abstraktni ekspresionizem, na ontološko usmerjene slike Motherwella, Pollocka, Newmana, Rothka in Stilla in uveljavljene definicije umetnosti, ki mora izhajati iz koncepta izvirnosti, preusmerila k množičnim medijem, stripom in oglaševanju.

Svoje podobje so snovali na ikonografskem repertoarju potrošniškega sveta. "Slikarstvo je najbrž veliko bolj vznemirljivo od oglaševanja. Zakaj ga torej ne bi ustvarjali z enako silovitostjo in naslado?" je nekoč dejal umetnik.

Rosenquist je znan po monumentalnih platnih, formatu, ki je verjetno ostal z njim od zgodnjih izkušenj pri ustvarjanju velikih reklamnih panojev. Njegove gromozanske slike so razstavljali v številnih najvidnejših muzejskih hišah na svetu, od newyorške MoMe do Guggenheima v Bilbau.

Med ameriško blaginjo in resničnostjo vojne
Med Rosenquistovimi najbolj znanimi deli je verjetno F-111, več kot 26 metrov dolgo platno, ki ga je ustvaril v času vojne v Vietnamu, natančneje med letoma 1964 in 1965. Gre za neke vrste kolaž različnih podob, od nasmejane svetlolase deklice med pod sušilcem za lase, katerega oblika spominja na konico izstrelka, do podobe jedrske eksplozije in ameriškega bombnika. Širša javnost verjetno najbolje pozna njegovo slavno upodobitev Marilyn Monroe iz leta 1962, ki jo je Rosenquist ustvaril kmalu po njeni smrti.

Rodil se je 29. novembra leta 1933 v mestu Grand Forks v Severni Dakoti. Negova družina se je veliko selila, med drugim po Minnesoti in Ohiu. Med prebivanjem v Minnesoti je študiral na tamkajšnji univerzi, v svojih dvajsetih letih pa se preselil v New York.

Govoril je, da je slikarstvo neločljivo povezano s spominom. "Slike nepričakovanega in nadrealističnega, nepovezano zasidrane v naših mislih, kot stvari, ki jih nismo razrešili," je razmišljal v avtobiografiji Painting Below Zero, ki jo je podpisal David Dalton.