Zgodovinar je leta 1961 objavil knjigo v treh zvezkih The Destruction of the European Jews, temeljno študijo o nacističnem poboju Judov med drugo svetovno vojno. Hilberg, ki je bil častno upokojen profesor političnih znanosti na Univerzi v Vermontu, se je podpisal tudi pod knjige Perpetrators Victims Bystanders (1992), The Politics of Memory (1996) in Sources of Holocaust Research (2001).

Na vermontski univerzi je Hilberg poučeval med letoma 1956 in 1991, v tem času pa tudi osnoval program za študije o holokavstu. Leto po njegovi upokojitvi se je univerza njegovemu raziskovanju in poučevanju poklonila z nadgradnjo programa z ustanovitvijo Centra za študije o holokavstu. Dekan univerze Daniel Mark Fogel je ob slovesu zgodovinarja poudaril, da je Hilberg za seboj pustil opus, ki pomaga razumeti najtemnejša, končna poglavja v človeški zgodovini.

Neumorni iskalec resnice
Na Dunaju rojeni Hilberg je rojstno Avstrijo zapustil po "Anschlussu" leta 1938. S starši se je preselil v ZDA, v času vojne pa služil v ameriški vojski. V okviru projekta o vojni dokumentaciji je raziskoval Hitlerjevo zasebno knjižnico in se tako usmeril v proučevanje holokavsta. "Potem ko so bila sojenja v Nürembergu končana in je bilo obsojenih le malo ljudi, ni želel o tem govoriti nihče več, mene pa je vodila želja, da izvem, kaj se je zgodilo," je nekoč pojasnil Hilberg. Poleg Christopherja Browninga velja Hilberg za enega glavnih predstavnikov funkcionalistične šole historigrafije holokavsta.