Igor Zabel je bil tudi dolgoletni kustos Moderne galerije v Ljubljani, za katero je pripravil tudi vrsto razstav. Zabel je tudi avtor več študijskih postavitev povojne in sodobne slovenske umetnosti, med katerimi bodo 9. avgusta v Moderni galeriji odprli zadnji del trilogije Slovenska umetnost 1975-2005, ki jo je Zabel pripravil s kustosom Igorjem Španjolom.

Fokus: Postkomunistična umetnost
Igor Zabel, ki se je rodil leta 1958, je na ljubljanski filozofski fakulteti študiral primerjalno književnost, umetnostno zgodovino in filozofijo. Prek številnih razstav, ki jih je postavil v Moderni galeriji, kjer je deloval od sredine osemdesetih let, je slovenski javnosti predstavljal domače in tuje umetnike, njegovo raziskovanje pa se v veliki meri osredotoča na postkomunistično umetnost in literaturo v Vzhodni in Srednji Evropi.

Objavil je tudi vrsto člankov v tujih strokovnih revijah in katalogih, med katerimi so bili najbolj odmevni Connected Cities (Povezana mesta; 1999), L’autre moitié de l’Europe (Druga polovica Evrope; 2000) in Primary Documents: A Primer of Critical Writing on Critical Art in Eastern Central Europe (Primarni dokumenti: Abecednik kritičnega pisanja o kritični umetnosti v Vzhodni centralni Evropi; 2002).

Tudi avtor esejev in zgodb
Zabel je veljal tudi za enega najpomembnejših avtorjev, ki so se ukvarjali s teorijo sodobne in moderne umetnosti pri nas. Znan je kot avtor vrste odličnih esejev o likovni umetnosti, med katerimi lahko poudarimo na primer zbirko esejev Vmesni prostor: Eseji o slikarstvu Emerika Bernarda, izdal pa je tudi več proznih del (na primer zbirko kratkih zgodb Lise na steni).

Kurator slovenskega paviljona v Benetkah
Pod njegovim vodstvom je letos v galeriji A + A v Benetkah zaživela tudi slovenska postojanka na 51. mednarodnem likovnem beneškem bienalu. Slovensko predstavitev v Benetkah je namreč Zabel sooblikoval s kuratorko Zdenko Badovinac, razstavljena postavitev pa je hommage Albertu Einsteinu Še en hiter dan umetnika Vadima Fiškina.