Ivan Grohar: Črednik, olje/platno, 1910. Foto: Moderna galerija
Ivan Grohar: Črednik, olje/platno, 1910. Foto: Moderna galerija
France Kralj: Smrt genija, olje/juta, 1921 Foto: Moderna galerija
Zoran Mušič, Nismo poslednji, olje/platno, 1971 Foto: Moderna galerija

Razstava, ki je že dobro leto dostopna na spletu, je plod sodelovanja galerije v triletnem mednarodnem projektu Gravity-Art, Religion, Science. Sedaj so
razstavo, ki predstavlja 157 del slovenske umetnosti, od impresionizma do danes, pospremili tudi z razstavnim katalogom na CD-romu.

V galeriji so morali zaradi projekta tehnično nadgraditi računalniške programe in začetek združevanja podatkovnih in slikovnih baz dokumentacije, nato pa so se šele lahko posvetili koncipiraju razstave na spletu, kjer je za vizualno podobo poskrbel slikar Sašo Vrabič. Za vsebinski koncept predstavitve pa je poskrbel Igor Zabel.

Preseganje težnosti
Na spletni razstavi je mogoče videti dela 57 najpomembnejših slovenskih umetnikov, poleg reprodukcij pa so na razstavi ponudili tudi biografsko spremljavo in izbrano literaturo. Kot je povedal Igor Zabel, ga je pri postavljanju razstave usmerjalo iskanje razmerja med težnostjo in preseganjem težnost, ki se po njegovem mnenju vleče skozi umetnost celotnega 20. stoletja.

Nosilec projekta Gravity-Art, Religion, Science, ki je potekal od aprila 2002 do aprila 2005, je kulturni center Kulturcentrum bei Minoriten iz Gradca. Pri njegovi realizaciji pa so poleg ljubljanske Moderne galerije sodelovale še kulturne inštitucije z Dunaja, Münstra, Budimpešte, Linza, Prage in Berlina.

Mladi se predstavljajo
V galeriji so odprli še razstavo Prenašalci, s katero želijo zaznamovati 10. obletnico metodičnega dela Moderne galerije z mladimi obiskovalci na posebnih dleavnicah. Mladi ljubitelji umetnosti so si izbrali eno delo, ki so ga nato s pomočjo digitalne kamere oziroma kamere na mobilnem telefonu prenesli v zunanji svet.

V projektu so sodelovali Polona Dobrovoljc, Lev Mastnak Trobentar, Živa Pogačar, Žiga Rajer, Jakob Rupert, Klara Katarina Rupert in Amelia Trampuž, končno obliko pa posnetemu materialu dala Polonca Lovšin.

Ob predstavitvi razstav pa je direktorica galerije Zdenka Badovinac povedala, da je galerija bogatejša za pet predvojnih del pred nedavnim preminulega slikarja Zorana Mušiča.