Ob odprtju razstave so v Muzeju narodne osvoboditve Maribor pripravili srečanje dijakov mariborske Prve gimnazije z nekaterimi izmed 25.671 izbrisanih, ki so s tem administrativnim ukrepom v Sloveniji izgubili vse pravice. Iz osebnih pripovedovanj so slišali, kako je to zaznamovalo ljudi in njihove družine. "Izbris se je zgodil v enem trenutku, njegove posledice pa trajajo še triintrideset let po njem in so medgeneracijska travma. To lahko brez dvoma že povemo," je bila jasna Maja Pan iz organizacije Amnesty International Slovenije.

Sorodna novica 30 let od izbrisa več kot 25.000 ljudi iz registra stalnega prebivalstva

Razstava je nastala že ob 30-letnici izbrisa, število let sramote in samote se je zvišalo na 33 in državi ne more biti v ponos, da še vedno ni popravila krivic po največji kršitvi človekovih pravic v Sloveniji. Predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširević je tako nagovoril mlade: "O tem je treba govoriti, da se ne pozabi. Pa ne samo zato. Tudi zato, da se ne bi nikoli več ponovilo, ne samo v Sloveniji, temveč kjer koli po svetu."

Zaradi izbrisa so njegovo življenje zaznamovali 15 let ločenosti od sina, huda bolezen brez zdravniške oskrbe in tudi lakota. Slavica Đuričić govori tudi v njegovem imenu, ko pove: "Zgodilo se nam je, da so nas čez noč vrgli v brezno, da nismo več obstajali. Ostali smo brez vseh pravic, največ brez zdravstvenih, in za to do danes ni nihče odgovarjal. O izbrisu se ni niti govorilo, dokler se niso zbrali aktivisti, Aleksandar Todorović in drugi. Takrat se je nekaj izvedelo o tem."

Želi si, da bi bili s tem seznanjeni tudi mladi, da bi izbris prišel tudi v učbenike. Cvijetan Blagojević je dijakom spregovoril o svoji usodi, kako je bil ločen od družine in se za las izognil deportaciji, ki bi ga lahko stala življenje, tako kot njegovega prijatelja iz Celja, čigar posmrtne ostanke so čez nekaj mesecev našli v skupinski grobnici. "Da vam ne pade na pamet, da bi nekdo od vas sprejel takšno odločitev, ko boste nekoč politiki, policisti, sodniki," je neposredno nagovoril dijake.

Odvetnik bi stal več od odškodnine
Mlade je zaradi možnosti poistovetenja najbolj pretresla zgodba Katarine Keček, ki je zaradi izbrisa 20-letna ostala sama in brez vsega, več let je preživela kot brezdomka. Kar je doživela, je opisala v knjigi Okupatorjeva hči. "30 let smo se pogovarjali, češ da nismo želeli vzeti državljanstva, ampak to nima nobene zveze z državljanstvom. Upam, da je danes to jasno. Šlo je samo za pravico do prebivanja v Sloveniji. Tako bom plastično razložila – če gre Slovenec delat v Nemčijo in tam dela dvajset let, ne vzame nemškega državljanstva. On je še vedno Slovenec, ki dela v Nemčiji in ima slovensko državljanstvo. Ima pa tam stalno bivališče in tam plačuje davke ali jih pač plačuje doma. Ampak pravico ima do slovenskega državljanstva," je povedala Katarina Keček.

Sorodna novica "Po izbrisu sem bila pet let brezdomka"

Za svojih šest let brezdomnega življenja bi dobila 3600 evrov odškodnine. Spanja po kleteh, izgube stanovanja in družine ni mogoče ovrednotiti, sploh pa ne s tem denarjem, saj bi jo še odvetnik stal več, je nezadovoljna sogovornica in doda: "Mladosti mi ne bodo nikoli vrnili. Bila sem virtuozna violinistka. Udeleževala sem se tekmovanj za mladega virtuoza in sem imela šolsko violino, ki pa je ostala v stanovanju, v katerega mi je vlomil teritorialec. Leta in leta sem se najbolj bala tega, da me država in policija lovita, ker glasbeni šoli nisem vrnila violine."

Izbrisani dolgo niso vedeli, koliko jih je – sogovornica je celo mislila, da je bila edina! –, a so se začeli kmalu povezovati. Maja Pan iz Amnesty International Slovenije: "Aleksandar Todorović in Mirjana Učakar sta se prepoznala po naključju, ker sta s Ptuja in sta sprožila gibanje izbrisanih. Potem je šel začetni zagon naprej in so dosegli nekaj zmag na sodiščih, na Evropskem sodišču za človekove pravice in tudi naše ustavno sodišče je že kar zgodaj povedalo, da je bil izbris neustaven."

Peticija za samodejno vračilo statusa in popravo krivic
A krivice še danes niso popravljene, pravi Maja Pan in opozarja na aktivno peticijo, ki od politike zahteva "povrnitev statusa s stalnim prebivališčem, popravo krivic – čeprav škode ni mogoče finančno ovrednotiti, ukrepe, ki bi veljali tudi za nazaj, dostop do socialnega in zdravstvenega varstva; danes so namreč t. i. izbrisani večinoma starejši in nimajo pravice do pomoči v RS", je še jasna sogovornica, Cvijetan Blagojević pa pove, da so za izbris krivi politiki in da za to niso nikoli odgovarjali. Pa bi morali, saj da so oni naredili sramoto državi Sloveniji. Razočaran je, ker so se za ta nehumani administrativni ukrep opravičili le redki.