Minister za kulturo Dario Franceschini je podporo najdišču, katerega obnovo je podprla tudi Evropska komisija, napovedal po tem, ko se je v nedeljo zaradi močnega deževja odkrušilo nekaj kamnov s slavoloka Venere, zrušil pa se je tudi 3,5 metra dolg odsek zidu nekropole pri Porta Noceri.
Obljubil je tudi več ukrepov, s katerimi bi vrnili sijaj slavnemu najdišču, ki je na Unescovem seznamu kulturne dediščine.
Od leta 2010 se je na arheološkem najdišču nabralo že več poškodb na več kot ducat poslopjih, kar je sprožilo tudi mednarodne odmeve. Evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn je ocenil, da je vsaka nadaljnja poškodba velik udarec za Pompeje. Italijo je pozval k skrbi zanje, saj so Pompeji simbol ne le v Evropi, temveč tudi po svetu.
Franceschini pa je poudaril, da je EU "lahko prepričana, da Italija skrbi za Pompeje tako z nujnimi ukrepi kot tudi na dolgi rok".
Kam je šel denar za restavratorska dela?
A po preiskavi so bila dosedanja vzdrževalna in restavratorska dela slabo opravljena. Med razlogi navajajo skorumpirane uradnike in vmešavanje lokalne mafije. Lani so se v Pompejih začela restavratorska dela za 105 milijonov evrov, od tega je 41,8 milijona evrov prispevala EU. Toda po poročanju torkove izdaje časnika Corriere della Sera so doslej za to porabili zgolj 588.000 evrov oziroma 0,56 odstotka vseh sredstev.
Restavratorski projekt je sicer ključnega pomena za ohranitev 44 hektarjev velikega arheološkega najdišča pod ognjenikom Vezuv, ki je mesto uničil leta 1979.