Nedavno so v Narodnem muzeju v Rimu glasbeniki in konceptualni umetniki med kipi Apolona in Davida uprizorili avantgardno gledališko predstavo. To je bil samo eden iz serije dogodkov pod okriljem projekta L'Arte Aiuta l'Arte (Umetnost pomaga umetnosti). Z njim so skušali povečati prepoznavnost (in finančna sredstva za obnovo) tistih umetnin, ki najbolj nujno potrebujejo restavracijo, kar pa je v trenutnem položaju, ko Italija drastično reže sredstva za kulturo, skoraj Sizifovo delo. (Italijansko ministrstvo za kulturo bo med letoma 2014 in 2016 na leto prejelo 1,4 milijarde evrov, kar je 100 milijonov manj kot lani.)

"Italija potrebuje pomoč pri restavraciji svojih umetnin in spomenikov," je za ameriški NPR komentirala Anna Maria Buzzi, ena izmed sodelujočih pri projektu. "Zaslužek od vstopnin ne zadošča za financiranje njihovega vzdrževanja. Pravzaprav nimamo niti dokončnega vpogleda v to, koliko umetnosti v tej deželi sploh je. A nekje je treba začeti in začeli smo z Umetnost pomaga umetnosti."

Tekmovanje iz priljubljenosti
Pravila "igre" so bila preprosta: vlada je izbrala osem umetnin iz vse Italije, za katere so strokovnjaki ocenili, da potrebujejo obnovo: v naboru je bilo vse od marmornatega konja iz starega Rima pa so slike renesančnega mojstra Pietra Perugina. Slike so nato objavili - kje drugje kot - na Facebooku, kjer so ljudje nato lahko glasovali, katera umetnina si najbolj zasluži prenovo. Umetnina, ki je imela največ klikov, si je priborila denar, ki so ga zbrali na zgoraj omenjenih večernih prireditvah.

"Ena izmed lastnosti demokratične države je, da posluša državljane," potezo opisuje Buzzijeva. "Če daš ljudem pravico do odločanja, so naenkrat bolj zavzeti za kulturno dediščino. Bolj jim je mar. Če jim daš več odgovornosti, jih bo lastna kultura bolj zanimala."

Populistične parole?
Seveda obstajajo mnogi, ki se jim taka taktika zdi skrajni primer demagogije. Tako Francija kot Nemčija za varovanje svoje kulturne dediščine namenita dobesedno milijarde evrov več kot Italija; pravzaprav v celotnem EU-ju manjši odstotek nacionalnega prihodka v te namene odrine le Grčija.

"Kulturni samomor"
"Italija dela kulturni samomor," je za NPR opozorila Luca Cara, predstavnica najstarejše nevladne organizacije za zgodovinsko ohranitev. "Vsakič, ko na primer dežuje, se udre kaka streha ali odpade del stene s katerega izmed teh spomenikov. Mislim, da gre res za krizno stanje, za kulturno krizo - ki pa ne zadeva samo kulture."

Pri tem je treba omeniti, da se celo Pompeji, paradni konj italijanske arheologije, redno znajdejo v medijih zaradi svojega naglega propadanja; še huje se piše neštetim manj znanim lokacijam.

No, tako prireditve v okviru projekta L'Arte Aiuta l'Arte kot tudi spletno glasovanje so naleteli na silen odziv; na koncu je največ "všečkov" zbrala Peruginova Devica z otrokom. Vlada se je sicer zavezala, da tudi preostalih sedem umetnin obnova čaka v kratkem - a za zdaj se še ne obeta nobeno novo glasovanje.