Med hojo po stavbi so se začeli prerivati varnostniki in eden od protestnikov, ki so ga varnostniki pridržali in predali policiji. Po prerekanju med policisti in protestniki, ki so zahtevali izpustitev pridržanega, je v objekt vstopilo več pripadnikov posebne policijske enote. Po začetnem poskusu, da bi protestnike zadržali v objektu, so jih policisti iz njega izpustili.

Protestni pohod se je vil od Miklošičevega parka skozi mestno središče, pri tem pa so protestniki nosili transparente z napisi Razlastimo kapitaliste, Stanovanja za vse in Gentrifikacija je okupacija.

Policija pridržala in nato izpustila dva protestnika
"Ko so protestniki šli mimo stanovanjskega objekta na Župančičevi ulici, so vanj metali balone z barvo in ga poškodovali. Oškodovanec ocenjuje povzročeno materialno škodo na okoli 15.000 evrov. V nadaljevanju je nekdo izmed protestnikov z barvo poškodoval tudi kip zmaja na Zmajskem mostu, vendar škoda trenutno še ni znana," so zvečer sporočili s Policijske uprave Ljubljana.

"Nato so pohod nadaljevali do stavbe Centra Rog na Trubarjevi ulici. Tudi v ta objekt so nato metali jajca, snežne kepe in balone z barvo, nato pa je večina protestnikov vanj vstopila. Odšli so v vsa nadstropja, tam pa na stene risali grafite. Po oceni oškodovanca so povzročili za okoli 7000 evrov materialne škode. Pri tem so varnostniki v objektu poskušali ugotoviti identiteto osebe, ki je risala grafit, vendar oseba ni želela izročiti dokumenta. Postopek so prevzeli policisti, ki pa so osebo zaradi ugotovitve njene identitete na podlagi Zakona o nalogah in pooblastilih policije pripeljali na policijsko postajo, saj drugače njene identitete ni bilo mogoče ugotoviti. Pri tem so morali policisti na kraju uporabiti tudi telesno silo zoper protestnike, ki so zahtevali izpustitev osebe. Nato so se protestniki umaknili iz objekta Centra Rog in odšli pred Policijsko postajo Ljubljana Center, kjer so želeli vstopiti zaradi osebe, ki je bila privedena na policijsko postajo, kar so jim preprečili policisti, ki so se postavili pred vrata objekta. Med tem je eden izmed protestnikov risal grafit na vhodna vrata, zato so z njim izvedli postopek v notranjosti policijske postaje. Nekaj po 20. uri sta bili obe osebi po končanem postopku izpuščeni in sta se pridružili drugim protestnikom," so še dodali.

Več bodo povedali na novinarski konferenci, ki bo v soboto ob 12. uri.

Dopoldne še enkrat opozorili na problematiko in napovedali protestni shod
Ljubljana se je v dveh desetletjih spremenila v "kulturno izpraznjeno potrošniško kuliso za turiste" in postala predraga za življenje velikega dela ljudi, ki v njej delajo, je na dopoldanski novinarski konferenci poudarila Skupščina neuporabnikov Centra Rog, ki so se v večernih urah namenili na protestni pohod. Tega so organizirali ob tretji obletnici rušenja Avtonomne tovarne Rog, ob tem pa še enkrat opozorili na stanovanjsko vprašanje v prestolnici.

Ob tem so spomnili na nekatere dogodke kot kazalnike procesov, ki se dogajajo v mestu, med drugim “afero Stožice, kjer je milijone evrov javnega denarja poniknilo v žepe zasebnikov, ki so nato opeharili tako podizvajalce kot prebivalce".

Ob tretji obletnici rušenja Avtonomne tovarne Rog
Po mnenju neuporabnikov Centra Rog se je resnična narava teh procesov pokazala pred natanko tremi leti ob začetku rušenja nekdanje tovarne koles Rog, ko so "mestne elite uprizorile okupacijo nekega ozemlja, kakšne so poznane iz vojnih filmov”. V tem so neuporabniki Roga prepoznali "novo obdobje odkrite, brezsramne in pospešene gentrifikacije Ljubljane".

Na območju je zrasel novi Center Rog, pri katerem, tako neuporabniki Roga, "so si 27 milijonov evrov vredno stavbo razdelile mestne elite in njihovi prijatelji", to pa je za seboj potegnilo občutno zvišanje cen nepremičnin in najemnin v tem mestnem predelu.

"Za višje razrede je gentrifikacija 'posel', 'naložba' ali 'razvoj', za prebivalce iz delavskega razreda pa je to okupacija: en sloj ljudi z vsemi možnimi legalnimi in ilegalnimi sredstvi jemlje predele mesta iz rok prebivalcev, da jih spreminja v zasebne investicijske cone, preostali pa moramo privoliti v njihove pogoje bivanja," so dejali na novinarski konferenci.

Kot podoben primer so omenili Palačo Schellenburg, nekoč spomeniško zaščiteni Kolizej. Spomnili so, da so takratne oblasti odpravo spomeniškega varstva pogojevale z gradnjo operne dvorane, ki se ni uresničila. Z vsakim novim objektom je bilo podobno, prestolnica pa se je tako v dveh desetletjih spremenila v "kulturno izpraznjeno potrošniško kuliso za turiste" ter postala predraga za življenje velikega dela ljudi, ki v njej delajo, poudarjajo.

"Tovrstno gentrifikacijo lahko ustavijo le meščani"
Menijo, da lahko tovrstno gentrifikacijo ustavijo le meščani, kot so to dosegli pri načrtih z Bežigrajskim stadionom ali pri vilablokih na zelenih površinah Šišenskega naselja. Ob tem so omenili nedavno javnomnenjsko raziskavo Evropske komisije, po ugotovitvah katere so prebivalci vse manj zadovoljni z bivanjskimi razmerami v mestu, upadlo je tudi zaupanje v dostopnost zdravstva in druge javne storitve. Medtem pa dejanja politike, kljub govorjenju o gradnji socialnih stanovanj, obdavčitvah nepremičnin in regulaciji kratkoročnega oddajanja, zaostajajo za dejanskimi potrebami ljudi, dodajajo.