Arheologi s teh univerz so začeli raziskovati ostanke naselbine ob vasi Vlochós, ki leži v bližini vzpetine Strongilovoúni. Kot je povedal vodja raziskovalne skupine Robin Rönnlund, so bile nekatere od teh ruševin sicer znane že prej, vendar so jih do zdaj imeli za ostanke majhne in ​​nepomembne naselbine.

Ne le majhna in nepomembna vasica
Natančnejše raziskovanje tega področja je Rönnlundu in njegovim sodelavcem razkrilo, da je šlo za večjo in veliko pomembnejšo naselbino, kot se je do pred kratkim domnevalo. Poseljeno je bilo namreč z obzidjem obdano območje v velikosti 40 hektarjev, na katerem so odkrili ostanke stolpov, zidov zgradb in mestnih vrat. Ostanki so tako na vrhu hriba kot tudi na njegovih pobočjih. "Gre za zares veliko zadevo, saj se je nekaj, za kar smo menili, da je bila le majhna vasica, izkazalo za mesto, s strukturirano mrežo ulic in trgom," je še za švedski portal The Local povedal Rönnlund.

Začudenje glede neraziskanosti območja
Eden od raziskovalcev je sporočil, da so do tega najdišča prišli v povezavi z nekim drugim projektom iz lanskega leta, in poudaril začudenje, da ni pred njimi nihče drug natančneje raziskal tega hriba. V prvih dveh tednih raziskovanja, ki je potekalo septembra, so odkrili antično lončevino in kovance, ki izvirajo iz približno leta 500 pred našim štetjem. Rönnlund meni, da je mesto cvetelo nekje med četrtim in tretjim stoletjem pred našim štetjem, in sklepa, da so ga prebivalci zapustili, ko so Rimljani zavzeli to območje.

Arheologi upajo, da bi se lahko izognili izkopavanju in uporabili druge metode, kot je na primer georadar, ki omogoča lociranje podzemne infrastrukture, saj bi tako lahko najdišče temeljito raziskali in ga kljub temu pustili nedotaknjenega. Naslednja stopnja terenskega dela na tem območju je načrtovana za prihodnji avgust.