Analize okostij bodo povedale več o umrlih, njihovih navadah in morebitnih sorodstvenih vezeh z drugimi pokopanimi. Foto: Reuters
Analize okostij bodo povedale več o umrlih, njihovih navadah in morebitnih sorodstvenih vezeh z drugimi pokopanimi. Foto: Reuters
Oksotje
Okostja so našli na območju pokopališča tamkajšnje zgodnjekrščanske skupnosti. Poleg krst se je ohranila tudi lesena konstrukcija sakralne stavbe in nagrobna znamenja. Foto: Reuters
Okostja
Po prvih ocenah datirajo grobove med 7. in 9. stoletje. Foto: Reuters

Tovrstne najdbe iz tako oddaljenega časa so le redko dovolj dobro ohranjene, saj les v neprimernih razmerah hitro strohni - prav zato je odkritje 81 anglosaških krst arheologom prineslo toliko večje veselje. Poleg krst, ki so izdelane iz izdolbenih hrastovih debel, so našli tudi več okostij, ki jih trenutno analizirajo v northamptonskih laboratorijih Arheološkega muzeja v Londonu (MOLA).

Najzgodnejši primeri na britanskih tleh
Izkopali so jih na doslej neznanem zgodnjekrščanskem anglosaškem pokopališču v naselju Great Ryburgh, kjer so našli tudi šest deščenih grobov (z deskami utrjene grobne jame). Po besedah arheologov bi lahko šlo za najzgodnejše znane grobove te vrste v Veliki Britaniji. Da gre za zgodnjekrščansko pogrebno območje, domnevajo na podlagi ostankov lesene sakralne konstrukcije (najverjetneje je šlo za cerkev ali kapelo), lesenih nagrobnikov in pomanjkanja sledi, ki bi nakazovale na poganske grobove.

"Najdišče je zgovoren primer, kako nam novi dokazi pomagajo dopolniti znanje o tej fascinantni dobi, ko sta se krščanstvo in Cerkev na tem območju šele utrjevali," je na predstavitvi odkritja dejal Tim Pestell, kurator v Grajskem muzeju v Norwichu, kjer bodo hranili najdbe.

Način pokopavanja v izdolbena hrastova debla se je v Evropi pojavil že v zgodnji bronasti dobi, znova pa se je razširil v zgodnjem srednjem veku. Za sodobno britansko arheologijo je to prvi primer takšne najdbe. "Gre za resnično unikaten primer v naši državi," je dejal projektni vodja londonskega arheološkega muzeja Mark Holmes. "Doslej še nismo našli lesenih krst iz tega časa in veliko bodo prispevale k našemu vedenju o tem obdobju."

Ugodno okolje za les
Vodja izkopavanja Jim Fairclough je izrazil upanje, da bo nadaljnja analiza kosti pokazala kaj več o umrlih, od njihovega načina življenja do tega, ali so na istem pokopališču pokopani njihovi sorodniki. Kot pravi, sicer obstajajo zgodnejša saška pokopališča, kjer so našli sledi lesa, vendar je šlo zares le za drobce. "Zato je to prvi primer – zlasti, ko govorimo o krščanskem kontekstu - kjer so se lesene krste dejansko ohranile." Tako dobro ohranjenost lesa pripisujejo ustreznemu pH prsti, v katero so svoje umrle pokopali pred več kot tisočletjem.