Krivdo za tatvino je eden izmed obtoženih priznal, a zanikal, da bi jo izvedel v okviru oziroma po naročilu organizirane kriminalne skupine. Preostali trije obtoženci so se izrekli za nedolžne. Obtoženi Raško Mladenović, ki je priznal krivdo, trdi, da drugi trije obtoženi niso bili vpleteni v tatvino v muzeju v Zürichu; obtožnica jih sicer bremeni, da so med letom 2008 in aprilom 2012 kot člani organizirane kriminalne skupine iz več galerij in muzejev po Evropi ukradli številne umetnine ter jih prenesli v Srbijo.

Eden izmed obtožencev poskuša prevzeti vso krivdo
"Priznam, da sem zagrešil ta zločin, vendar ne v okviru organizirane skupine. Ne vem, zakaj so preostale tri obtožene povezali s tatvino, saj vem, kdo jo je organiziral," je pred sodiščem povedal Mladenović.

Obtoženi je priznal, da sta ga odvisnost od heroina in zaporna kazen leta 1994 privedli v stik z nekim Draganom Kovačevićem, ki ga je označil za glavnega organizatorja tatvine v Zürichu.

Skrivnostni "naročnik" še na prostosti
Mladenović je še pojasnil, da se je v tatvino spustil, da bi lahko financiral svojo heroinsko odvisnost, Kovačević pa mu je jeseni 2007 ponudil priložnost za "hiter zaslužek". V Zürich je prispel nekaj dni pred tatvino, kjer mu je naročnik obrazložil, kaj mora storiti, in obljubil, da bo za svoje delo dobil 10.000 evrov. Poleg Kovačevića naj bi bil v tatvino vpleten še neki moški iz BiH-a.

Vsi štirje obtoženci so obtoženi, da so poleg slike Deček v rdečem telovniku 10. februarja 2008 ukradli še tri druge umetnine - Makovo polje pri Vetheuilu Clauda Moneta, Grof Lepic s hčerama Edgarja Degasa in Cvetoče kostanjeve veje Vincenta van Gogha. Tarča napada je bila zasebna zbirka Bührle, šlo pa je za največjo tatvino v Švici in eno največjih v Evropi doslej.

Našli so vse umetnine
Monetovo platno in van Goghovo sliko v skupni vrednosti 44 milijonov evrov je švicarska policija odkrila le nekaj dni po ropu v avtomobilu, parkiranem pred züriško psihiatrično bolnišnico. Delo Edgarja Degasa, katerega vrednost je ocenjena na 11 milijonov evrov, pa so našli leta 2009 v Srbiji in ga vrnili muzeju, ki je zanju izplačal nagrado 400.000 evrov.

Stara resnica: slavne umetnine je pač težko preprodajati
Cezannovo platno - najdragocenejša umetnina, kar jih je muzej premogel - pa je bilo pogrešano do 11. aprila lani, ko ga je v Beogradu našla srbska policija. V operaciji, imenovani Telovnik, so v sodelovanju z züriškimi policisti dve leti sledili osumljencem, ki so skušali Cezannovo platno prodati beograjskemu kupcu za 3,5 milijona evrov. Prodajo so prestregli policisti, ki so pogrešano platno našli skrito v nekem avtomobilu. Vrednost Cezannove slike je ocenjena na 83,2 milijona evrov.