Sliko volovske vprege je van Gogh leta 1884 naslikal v nizozemskem mestu Nuenen v zgodnjem obdobju svoje kariere. Umetnina je del njegovega raziskovanja kmečkega življenja, ki vključuje desetine študij kmetovalcev, njihovega dela in ruralne pokrajine. Van Gogh se je na dom svojega očeta v Nuenen vrnil potem, ko mu ni uspelo postati duhovnik in je vse svoje premoženje podaril. Prostor za slikarski studi je najel v lokalni cerkvi in se posvetil slikarski karieri. Foto: MMC RTV SLO
Sliko volovske vprege je van Gogh leta 1884 naslikal v nizozemskem mestu Nuenen v zgodnjem obdobju svoje kariere. Umetnina je del njegovega raziskovanja kmečkega življenja, ki vključuje desetine študij kmetovalcev, njihovega dela in ruralne pokrajine. Van Gogh se je na dom svojega očeta v Nuenen vrnil potem, ko mu ni uspelo postati duhovnik in je vse svoje premoženje podaril. Prostor za slikarski studi je najel v lokalni cerkvi in se posvetil slikarski karieri. Foto: MMC RTV SLO
vincent van gogh
Nizozemski slikar Vincent van Gogh je v svojem življenju usvaril okoli 800 slik, a je v svojem življenju je prodal le eno - svojemu bratu Theu. V svojem delu se je osredotočil v glavnem na podeželje, veliko njegovih del je portretov, med katerimi prednjačijo slike kmetic z rutami ali brez in pejsaži, zelo rad je imel tudi utrinke iz kmečkega življenja in rože. Kmalu potem, ko se je začel ukvarjati s slikarstvom, so se pokazali prvi znaki duševne bolezni. Znano je, da si je v trenutku blaznosti odrezal lastno uho. Leta 1890 je van Gogh naredil samomor. Foto: MMC RTV SLO
Vincent van Gogh: Vol
Nizozemski slikar je v približno istih letih naslikal dve deli, na katerih je upodobil volovsko vprego. Eno hranijo v ZDA, drugo pa na Nizozemskem.

Van Goghovo sliko volovske vprege iz leta 1884 sta oregonski univerzi pred tremi leti podarila Fred in Frances Sohn, znanstveniki pa po poročanju AP-ja skušajo s pomočjo sodobne tehnologije priti do boljšega razumevanja slavnega postimpresionista in njegove slikarske tehnike.

Drago platno za revnega umetnika
Mednarodni projekt raziskovanja vzorcev vlaken na platnu vodita profesorja inženirstva Don Johnson z univerze Rice in Richard Johnson z univerze Cornell. Z njim bodo skušali določiti natančno kronologijo van Goghovih del in povezave med njimi. Takoj ko so se prve slike z digitalnega rentgena na začetku tedna prikazale na zaslonih, je restavratorka Nina Olsson, ki je leta 2008 sliko restavrirala, dobila nekaj zanimivih podatkov. "Gre za zelo fino tkanje, kar je za to obdobje neobičajno. To veliko pove o njegovih ambicijah za to sliko," je povedala Olssnova in dodala, da bi bilo tako platno velik finančni zalogaj za proračun takrat revnega umetnika.

Slika, ki prikazuje vola, vpreženega v voz, je najbolj dragoceno posamezno darilo muzeju umetnosti v Portlandu v ameriški zvezni državi Oregon. Muzej noče izdati, na kakšno vrednost so sliko ocenili, a v času darovanja je glavni kurator muzeja Bruce Guenther povedal, da bi bila lahko vredna milijone dolarjev.

Sloj za slojem pod površje slike
Van Gogh je v približno istem času naslikal dve sliki volovske vprege. Na tisti, ki je pristala v portlandskem muzeju, je eksperimentiral s črno barvo, druga, ki je razstavljena v nizozemskem muzeju, pa svetlejša z volom rdeče barve. Umetnostni zgodovinarji pravijo, da ni jasno, katera je bila naslikana prej, saj tudi van Goghova pisma bratu Theu na to vprašanje niso dale odgovora. Morda ga bo razkrila rentgenska tehnologija.

Digitalno skeniranje je ustvarilo tridimenzionalne podobe slike, s čimer lahko znanstveniki sloj za slojem gledajo tudi pod njeno površino. Restavratorka Olssonova je povedala, da je slika pokazala, kako je van Gogh preizkušal slikarske tehnike, zaradi katerih je pozneje, ko jih je dodelal, postal slaven.

Darilo prihodnjim generacijam
Izvirna van Goghova slika volovske vprege (Charrette de boeuf) je bila 50 let v lasti družine Sohn iz Oregona, potem pa so jo lastniki v dobro prihodnjih generacij leta 2007 podarili potlandskemu muzeju umetnosti. "To je eden ključnih trenutkov zgodovine našega muzeja. Največja človekoljubna poteza je, ko se posamezniki odločijo podariti neprecenljivo umetnino javni ustanovi, da jo lahko izkusijo tudi generacije v prihodnosti. To je res darilo našim otrokom in mnogim prihajajočim generacijam," je bil ob prejemu umetniškega dela navdušen Brian Ferriso iz muzeja.
"Štiri generacije naše družine so uživale v sliki. Je slika, ki je všeč vsem, pa če slavnega slikarja poznajo ali ne. Intimna izkušnja umetnosti v našem domu je pomagala našim otrokom in vnukom ceniti dobro umetnost. Zdaj je čas, da lahko tudi javnost uživa in se uči iz te posebne slike," je odločitev za dar muzeju takrat razložil Fred Sohn.