Na posvet so bili vabljeni predstavniki javnih zavodov, nevladnih organizacij, društev, civilnih iniciativ in drugih organizacij, ki delujejo na področju kulture, umetnosti, izobraževanja, ekologije, turizma, športa, mladinske politike, ter posamezni umetniki in drugi ustvarjalci s področja kulture, ki bi lahko pomembno prispevali k uspehu projekta.

Po uvodnem pozdravu županje MO Ptuj Nuške Gajšek so projekt EPK 2025 predstavili Aleš Šteger, vodja kandidature Ptuj EPK 2025, Martina Magdič, glavna koordinatorka kandidature Ptuj EPK 2025, in Mitja Čander, glavni strateški svetovalec kandidature Ptuj EPK 2025.

"Odprto za ideje, odprto za debate, odprto za povezave"
Kot je v uvodu povedal Aleš Šteger, želijo v pripravo kandidature vključiti čim več lokalnih akterjev na področju kulture v najširšem pomenu besede. "Osrednjega pomena je, da delujemo čim bolj odprto. Odprto za ideje, odprto za debate, odprto za povezave," je dejal.

Profil mest, ki pridobijo naziv EPK, se je od leta 1985, ko je bil podeljen prvič, bistveno spremenil, je pojasnil Šteger. Medtem ko so bila prva mesta s tem nazivom velike prestolnice, danes ta naziv podeljujejo predvsem manjšim mestom, kakršen je Ptuj, prav z namenom njihove revitalizacije. EPK je politični in ekonomski projekt, denar, vložen v kandidaturo in izvedbo projekta, pa se mora pomnogoteriti. Izkušnje drugih mest kažejo, da skoraj ni primera mesta, v katerem se projekt ne bi obrestoval tudi z ekonomskega vidika, pozitivne učinke pa prinaša že sama kandidatura, je še povedal.

Dobre prakse nekaterih mest
Martina Magdič je predstavila dobre prakse nekaterih mest, ki so z nazivom EPK pridobila številne pozitivne učinke, kot so regeneracija mesta, številni gospodarski učinki, sodelovanje lokalnega prebivalstva v projektu, ki krepi pripadnost mestu, medsebojno povezanost in podobno.

Cilji: realni, ekonomični in izvršljivi
Mitja Čander je opozoril na razlike pri kandidaturi Maribora, ki je naziv EPK nosil leta 2012, in načrtovanjem kandidature danes. V preteklosti so kandidature, ne le mariborska, vsebovale tudi cilje, ki niso bili povsem realni. Zato se marsikateri projekt ni izšel po pričakovanjih. Zaradi tega je Evropska komisija leta 2014 predpisala nove kriterije za pripravo kandidature, po katerih morajo biti cilji realni, ekonomični in izvršljivi. Tako bo pripravljena kandidatura Ptuja, da bi bili pri tem uspešni, pa so k sodelovanju povabljeni vsi zainteresirani akterji, ki poznajo razmere na različnih področjih, je še povedal.

Na vprašanje, zakaj bi Ptuj, ki je že sodeloval v projektu EPK Maribor 2012 kot partner, kandidiral še enkrat, je Aleš Šteger odgovoril, da gre za povsem drugo raven, saj tokrat Ptuj kandidira kot nosilec projekta. Res pa je, da so izkušnje, pridobljene v okviru projekta EPK Maribor 2012 za mesto izredno koristne in jih lahko Ptuj s pridom uporabi pri kandidaturi za naziv EPK Ptuj 2025. Predvsem pa je pomembno, da z nazivom EPK mesto stremi k dolgoročnemu in trajnostnemu razvoju, načrti pa segajo onkraj leta izvedbe EPK, je sklenil Šteger.

Mestna občina Ptuj se je za kandidaturo za EPK odločila marca in k sodelovanju povabila 15 občin Spodnjega Podravja. Zanimanje za kandidaturo za EPK 2025 so sicer izrazili še v Ljubljani, Kranju, Lendavi in Novi Gorici skupaj z Gorico.