Po prenehanju delovanja zavoda Maribor 2012 bo vsebinska dediščina projekta EPK razdeljena med več nosilcev, o čemer pa se še vedno dogovarjajo. Kot pojasnjujejo na mariborski občini, bo za zagotavljanje nadaljnjega obstoja programske dediščine EPK-ja vsaj v letu 2013 za del nalog pristojen javni zavod Narodni dom Maribor. Sredstva naj bi zagotovili z rebalansom občinskega proračuna, saj v trenutno sprejetem proračunu ni za nadaljevanje EPK-ja predvidenega niti evra.
V Narodnem domu jemljejo to kot še eno dodatno nalogo, vendar so prepričani, da so jo sposobni izvesti. "EPK-ja ne bomo prevzeli. Kot javni zavod, katerega ustanovitelj je Mestna občina Maribor, bomo poskrbeli za tiste programe, ki so se izkazali kot trajnostno naravnani. Torej programi, ki bi drugače, ker nihče ni na to dovolj mislil, ostali brez sredstev," je pred nedavnim pojasnil direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina. "Kot smo bili nekaterim od teh programov inkubator v začetku procesa EPK-ja, jih bomo na neki način gostili pri sebi vsaj v letošnjem letu, dokler se ne osamosvojijo in dokler občina ne najde načina, kako jih financirati in sofinancirati," je še dodal.
Zavod Maribor 2012 predlagal 18 projektov
Za zdaj še ni znano, kateri programi, ki so bili lani vključeni v EPK, bodo še naprej uživali finančno podporo občine. Zavod Maribor 2012 je predlagal 18 projektov, ki imajo po njihovem mnenju trajnostne učinke in bi jih veljalo podpirati tudi v prihodnje, po presoji programskega direktorja EPK Mitje Čandra pa bi zanje potrebovali skupno okoli 900.000 evrov.
Na občini pričakujejo od zavoda dopolnitev argumentacije o izboru, od nosilcev predlaganih projektov pa podatke o njihovem sedanjem stanju. Kot so še pojasnili na občini, bodo na podlagi ocene stanja zagotovili najnujnejšo podporo najkakovostnejšim programom, ki lahko predstavljajo trajno dediščino projekta EPK-ja.