Predsednik sveta zavoda Rudolf Moge pravi, da so z izvedbo Evropske prestolnice kulture zelo zadovoljni. "Maribor je postal kulturno mesto in želimo si le, da bi politiki in drugi, ki upravljajo s tem mestom, imeli več posluha, da bi to dobro stvar, ki jo je EPK zasejala med ljudmi, znali negovati naprej," je dejal.
V treh letih je bilo za EPK porabljenih 28 milijonov evrov, od tega jih je bilo 77 odstotkov porabljenih za program. Lani je bilo v Mariboru in partnerskih mestih izvedenih 387 projektov oziroma 5.900 prireditev. Vse projekte z izjemo enega so računovodsko že zaključili.
Programi, ki se jih ne sme zanemariti
V predlogu programov s trajnostnimi učinki, ki bi jih bilo po mnenju sveta treba podpirati, so Festival Maribor, Soba za goste, Center avtonomne in alternativne produkcije (CAAP), Živa dvorišča, revija slovenskega dokumentarnega filma, regionalni knjižni sejem Mariber, Marš na Zemljo, Raz:Um, Centralna postaja, Animateka v Mariboru, Art Kamp, Kulturni dnevnik, Mali arhitekti, Hiša znanosti - Center eksperimentov, Dvanajst, Literarna hiša, Literarne postaje in dejavnosti kina Udarnik. Po oceni programskega direktorja EPK-ja Mitje Čandra bi za to potrebovali približno 900.000 evrov.
Izdelali so tudi predlog za ohranjanje blagovne znamke EPK, ki je v Evropi po besedah Mogeta zelo cenjena in prepoznavna, zato bi se morala vključena slovenska mesta z njo ponašati tudi v prihodnje. Študija ekonomskih učinkov EPK-ja je ugotovila, da je vsak evro javnih sredstev, vloženih v projekt EPK, ustvaril skoraj štiri evre sredstev v gospodarstvu.
Čigava skrb bo vse to po prenehanju delovanja zavoda Maribor 2012, ni znano, na zavodu pa pravijo, da je odločitev v rokah mariborske občine. Glede na bližajočo se novo finančno perspektivo EU-ja bo morala ta pohiteti z odločitvijo. Pred časom so na zavodu predlagali, da bi to delo prevzel novoustanovljen zavod ali agencija, ki bi povezovala vzhodno kohezijsko regijo, a na občinah ni bilo odziva. Trenutno je znano le to, da bo Vetrinjski dvor v Mariboru, kjer je bil do zdaj sedež zavoda Maribor 2012, prešel v upravljanje Narodnega doma Maribor.
Konec meseca vsem zaposlenim potečejo pogodbe, Rudolf Moge pa je ogorčen, da se jih, namesto da bi se jih pohvalilo, pribija na sramotilni steber.