Rentgenske slike živorumene barve, strupenega industrijskega pigmenta, ki so ga proti koncu 19. stoletja uporabljali številni umetniki, so strokovnjakom razkrile, da atomi kroma, ki je v samem srcu kemične strukture te barve, ob stiku s sončno svetlobo reagirajo na tak način, da se barva iz živorumene spremeni v 'ubito' rjavo.
Zakaj rumena ponekod bledi hitreje?
Novo odkritje najverjetneje pojasnjuje, zakaj nekatera najslavnejša van Goghova platna - v mislih imamo predvsem serijo Sončnic - niso več videti tako, kot si jih je sloviti nizozemski slikar zamislil pred več kot sto leti, v obdobju, ko je z uporabo živih barv zavestno poskušal podajati svoja razpoloženje in čustva. Podatek, da bodo slike zaradi kroma v barvi lahko žrtev razbarvanja, sam po sebi ni nov - tega se je zavedal že slikar sam - je pa doslej znanstvenike begalo to, da je zob časa do vseh rumenih slik ni bil enako (ne)prizanesljiv.
"Van Gogh je hotel, da bi bile njegove slike bolj rumene od povprečne rumene, pa so namesto tega sčasoma vse bolj rjave. Če bi jih radi nekoč vrnili nazaj v izvirno stanje, moramo najprej razumeti, kaj se sploh dogaja," opozarja Koen Janssens z Univerze v Antwerpnu, ki je prepričan, da je končno našel odgovor. Njegova študija dokazuje, da ioni koma v pigmentu ob sončni svetlobi začnejo proces "obratne oksidacije".
Kemična redukcija nastane, če vzamemo elektrone iz oljne osnove oljne barve in jih dodamo kromu - a samo, če je vsebovan še en, bel pigment (barijev sulfat). "Vse stvari so z leti nagnjene k oksidaciji, a tukaj ni težava v oksidaciji, temveč v redukciji. Kadar govorimo o oksidaciji, to namreč pomeni, da je nekaj izgorelo in da je pri tem kisik uporabil elektrone. Tukaj pa krom jemlje elektrone iz olja."
Znanstveniki so z močnimi rentgenskimi žarki analizirali primerke rumene barve, ki so se ohranili v treh tubah barve iz 19. stoletja, pa tudi dve van Goghovi platni iz muzeja v Amsterdamu, Bregova reke Sene (1887) in Pogled na Arles z irisi (1888). Izkazalo se je, da kemična redukcija kroma nastane v mikroskopsko tanki plasti med površino slike in lakom.
Nevarno poletno pregrevanje
Profesor Janssens opozarja, da reakcija lahko nastane tudi na dnevni svetlobi, kjer je ultravijolična svetloba zablokirana s filtrom, višja temperatura pa jo še dodatno pospeši. To pomeni, da bi morali muzeji slike hraniti v temnejših, hladnejših pogojih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje