60 umetniških akademij in kulturnih ustanov držav EU-ja, Združenega kraljestva in Norveške je sklenilo zavezništvo za zaščito umetniške svobode v Evropi. Svoja stališča so zapisali v t. i. berlinskem manifestu.
P. G.
14. oktober 2020 ob 19.11
Zadnji poseg: 15. oktober 2020 ob 14.14 Berlin - MMC RTV SLO
Med ustanovami, ki so se povezale v zavezništvo, so denimo Francoska akademija, Umetnostni svet Anglije, nemška Akademija umetnosti in firenška Akademija lepih umetnosti.
Zavezništvu sta se pridružili tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) ter Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU).
Njihova prizadevanja so podprla nekatera vidna imena iz sveta umetnosti, med podpisniki so med drugim filmarja Wim Wenders in Ken Loach ter škotska pisateljica A. L. Kennedy, piše The Art Newspaper.
Vse več poskusov reguliranja kulture in umetnosti "Kulturna politika v nekaterih državah Evrope se trenutno usmerja v dojemanje umetnosti in kulture zgolj z nacionalnega vidika, ju skuša vedno bolj regulirati, pri tem pa ogroža samostojnost številnih akademij, muzejev in kulturnih institucij," beremo v uvodu besedila. V manifestu so med drugim zapisali, da "neodvisnost položaja umetnikov in institucij od političnih, nacionalnih in verskih ustanov" predstavlja temelj demokracije.
"Umetnost in kultura sta bistvenega pomena za delujočo demokracijo in za družbeno povezanost, zato zastopamo svobodo umetnosti kot pogoja naše kulturne, družbene in politične oblike življenja," še beremo v manifestu, ki poziva k "solidarnemu sodelovanju med institucijami za umetnost in kulturo v Evropi".
Na Madžarskem še posebej podvrženi posegom oblasti Zavezništvu sta se pridružili tudi dve madžarski akademiji, in sicer Društvo madžarskih avtorjev ter Széchenyijeva akademija umetnosti in slovstva. Prav madžarska umetniška sfera se še posebej sooča z vladnimi omejitvami.
Septembra so v Budimpešti potekali protesti, potem ko je odstopilo vodstvo tamkajšnje prestižne Univerze za gledališko in filmsko umetnost (SZFE). Vodilni kadri so odstopili zaradi uvedbe odbora, ki ga je imenovala vlada Viktorja Orbana, saj naj bi ta spodkopavala avtonomijo ustanove s 155-letno tradicijo. Vlada je namreč imenovala svet petih skrbnikov, pri čemer je zavrnila vsa imena, ki jih je za članstvo v svetu predlagala univerza, je takrat poročal Reuters.
Manifest so objavili v okviru konference, ki jo je od 8. do 10. oktobra gostila nemška Akademija umetnosti. "To evropsko zavezništvo akademij in kulturnih ustanov nujno potrebujemo, da bi se hitro in pametno zoperstavili sovražnikom demokracije," je ob tej priložnosti dejala nemška filmarka Ulrike Ottinger, še poroča The Art Newspaper.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje