Pročelje Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Foto: Wikipedia
Pročelje Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Foto: Wikipedia

Med ustanovami, ki so se povezale v zavezništvo, so denimo Francoska akademija, Umetnostni svet Anglije, nemška Akademija umetnosti in firenška Akademija lepih umetnosti.

Zavezništvu sta se pridružili tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) ter Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU).

Njihova prizadevanja so podprla nekatera vidna imena iz sveta umetnosti, med podpisniki so med drugim filmarja Wim Wenders in Ken Loach ter škotska pisateljica A. L. Kennedy, piše The Art Newspaper.

Vse več poskusov reguliranja kulture in umetnosti
"Kulturna politika v nekaterih državah Evrope se trenutno usmerja v dojemanje umetnosti in kulture zgolj z nacionalnega vidika, ju skuša vedno bolj regulirati, pri tem pa ogroža samostojnost številnih akademij, muzejev in kulturnih institucij," beremo v uvodu besedila. V manifestu so med drugim zapisali, da "neodvisnost položaja umetnikov in institucij od političnih, nacionalnih in verskih ustanov" predstavlja temelj demokracije.

"Umetnost in kultura sta bistvenega pomena za delujočo demokracijo in za družbeno povezanost, zato zastopamo svobodo umetnosti kot pogoja naše kulturne, družbene in politične oblike življenja," še beremo v manifestu, ki ​​poziva k "solidarnemu sodelovanju med institucijami za umetnost in kulturo v Evropi".

Sorodna novica Študentom umetniške univerze podporo izrazilo več oskarjevcev, Wenders in Rushdie

Na Madžarskem še posebej podvrženi posegom oblasti
Zavezništvu sta se pridružili tudi dve madžarski akademiji, in sicer Društvo madžarskih avtorjev ter Széchenyijeva akademija umetnosti in slovstva. Prav madžarska umetniška sfera se še posebej sooča z vladnimi omejitvami.

Septembra so v Budimpešti potekali protesti, potem ko je odstopilo vodstvo tamkajšnje prestižne Univerze za gledališko in filmsko umetnost (SZFE). Vodilni kadri so odstopili zaradi uvedbe odbora, ki ga je imenovala vlada Viktorja Orbana, saj naj bi ta spodkopavala avtonomijo ustanove s 155-letno tradicijo. Vlada je namreč imenovala svet petih skrbnikov, pri čemer je zavrnila vsa imena, ki jih je za članstvo v svetu predlagala univerza, je takrat poročal Reuters.

Manifest so objavili v okviru konference, ki jo je od 8. do 10. oktobra gostila nemška Akademija umetnosti. "To evropsko zavezništvo akademij in kulturnih ustanov nujno potrebujemo, da bi se hitro in pametno zoperstavili sovražnikom demokracije," je ob tej priložnosti dejala nemška filmarka Ulrike Ottinger, še poroča The Art Newspaper.

Berlinski manifest

Kulturna politika v nekaterih državah Evrope se trenutno usmerja v dojemanje umetnosti in kulture zgolj z nacionalnega vidika, ju skuša vedno bolj regulirati, pri tem pa ogroža samostojnost številnih akademij, muzejev in kulturnih institucij.

Naše delovanje je usmerjeno proti temu: skoraj 60 umetniških akademij in kulturnih institucij iz vseh držav Evropske unije, Velike Britanije in Norveške se je doslej na pobudo Akademije umetnosti Berlin povezalo v "Zvezo akademij".

Skupaj zastopamo za celotno Evropo pravico do svobode umetnosti, opredeljeno v 13. členu Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Kaj zastopa naša zveza?
Umetnost in kultura sta bistvenega pomena za delujočo demokracijo in za družbeno povezanost, zato zastopamo svobodo umetnosti, kot pogoja naše kulturne, družbene in politične oblike življenja. Temelj demokracije predstavlja neodvisnost položaja umetnikov in institucij od političnih, nacionalnih in verskih ustanov.

Tukaj v Berlinu se še posebej – kot posledice katastrofalnih dogodkov 20. stoletja, ki jih je povzročila Nemčija – zavedamo odgovornosti, da EU vidimo, kot del nadnacionalnega kulturnega (mirovnega) projekta.

Zagovarjamo kulturno raznolikost v Evropi in v naših družbah. Spomniti želimo na vrzeli, kot posledice evropskih osvajalnih vojn po vsem svetu in na še živeče kolonialne strukture moči v številnih državah.

Z umetnostjo zagovarjamo humanizem, ki se zoperstavlja vsaki obliki rasizma, diskriminacije in nasilja. Zastopamo človekove pravice tudi za tiste, ki niso rojeni v Evropi, vendar tukaj iščejo priložnost za preživetje in mirno sobivanje.

Naše zahteve in naši ukrepi
Zahtevamo solidarno sodelovanje med institucijami za umetnost in kulturo v Evropi. Umetnost, kultura in znanost se lahko razvijajo v smislu osveščanja samo preko meja. Samo s skupnimi močnimi nam bo uspelo zagovarjati in braniti ta prost prostor.

Izmenjujemo nadnacionalne in neposredne informacije s področja kulturno-političnega razvoja v naših državah in obveščamo s pomočjo naših lastnih komunikacijskih kanalov in naših lastnih omrežij.

Podpiramo izmenjavo umetnosti in umetnic/umetnikov v okviru naših institucij, še posebej tistih, ki so zaradi socialno-političnih ukrepov pri svojem umetniškem delu ali svobodi mišljenja omejeni.

Zahtevamo, da postaneta umetnost in kultura sestavni del evropske politike.

Vse politike v celotni Evropi pozivamo, da v skladu s 13. členom Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zaščitijo in varujejo pravico do svobode umetnosti in avtonomije institucij. In – kjer je to potrebno – da po nasvetu naše zveze podprejo akademije umetnosti in umetnice/umetnike.