Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je v uvodu poudarila, da novela uvaja sodobnejše izraze oziroma mednarodno in strokovno bolj uveljavljeno terminologijo na področju žive oziroma po novem nesnovne dediščine. Po ministričinih besedah sodobnejši zakon, ki bo sledil prejšnjemu iz leta 2008, med drugim omejuje tudi rok veljavnosti kulturnovarstvenih pogojev in soglasij za posege v dediščino, ukinja volontersko pripravništvo na področju varstva kulturne dediščine in ureja strokovno delo na tem področju.

Poslanka Janja Sluga je dejala, da v SMC-ju obžalujejo, da se z novelo uvajajo le najnujnejše spremembe, kar so poudarili tudi v SD-ju, kjer so prav tako pričakovali več sistemskih rešitev. Moti jih tudi ukinitev volonterskega pripravništva, je povedala poslanka SD-ja Bojana Muršič. Treba je vedeti, kaj bo njegovi ukinitvi sledilo, imeti alternative, ko je volontersko pripravništvo pogostokrat edina pot do opravljanja strokovnega izpita, ki je pogoj za opravljanje dela, je dodala.

"Nesprejemljivo, da pripravniki delajo zastonj"
Ministrica je zanikala, da bi šlo le za majhne spremembe, obenem pa je napovedala tudi strategijo, ki jo pripravljajo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki bo pripravljena do sredine letošnjega leta. Glede pripravništva je menila, da je nesprejemljivo, da pripravniki delajo zastonj.

Na očitke, da v Sloveniji veliko kulturne dediščine propada, je ministrica opozorila na predlog zakona o kulturnem evru, ki ne more iti v medresorsko usklajevanje, ker ga zadržuje ministrstvo za finance, saj ima finančne posledice. Kot drugi razlog je omenila nepovratna evropska sredstva, ki so jih porabili že v prejšnji vladi. Ob tem je spomnila na nekaj uspelih projektov obnov, kot so vila Vipolže, Narodna galerija in Plečnikova hiša.

Ljudmila Novak iz NSi-ja je zastavila vprašanje, zakaj ni več javno-zasebnega partnerstva ali simbolične prodaje kulturne dediščine, na kar je ministrica odgovorila, da se pri tem velikokrat soočajo s posamezniki in društvi, ki nimajo zadostnih finančnih sredstev za njeno obnovo.

Nesprejeto dopolnilo o ukinitvi soglasja lastnikov kulturnih spomenikov
Razgreta je bila razprava ob nesprejetem dopolnilu ZL-ja, po katerem naj bi se ukinila soglasja lastnikov kulturnih spomenikov. Profesor in literarni zgodovinar Miran Hladnik je kot predstavnik t. i. wikipedistov ob tem dejal, da imamo v Sloveniji specifično težavo, da morajo tisti, ki želijo fotografirati ali objaviti fotografijo slovenskega kulturnega spomenika na spletu, denimo na enciklopediji Wikipedia, pridobiti soglasje lastnika.

Predsednik odbora Dragan Matić je poudaril, da gre za varovalko pri premični kulturni dediščini in pri uporabi v komercialne namene, da se ne bi zgodilo, da bi Prešernov spomenik uporabili za reklamiranje nekega cenenega produkta, kot se je to zgodilo pred leti.

Po besedah Boruta Šanteja iz ZVKDS-ja pa želijo s to potezo omogočiti lastnikom kulturnih spomenikov, ki sicer nimajo drugih finančnih ugodnosti, da lahko iz tega naslova prejmejo nekaj sredstev. Violeta Tomič (ZL) je dejala, da bi bilo treba to urediti sistemsko, ne da morajo lastniki prositi za drobiž.