"Država bi morala toliko let po osamosvojitvi končno vzpostaviti ureditev manjšinskega varstva - da se z javnimi sredstvi podpirajo medijske vsebine enakovredno za vse manjšinske skupnosti v Sloveniji," je ob drugi obletnici oddaje Naglas! opozorila Brankica Petković z Mirovnega inštituta in članica Programskega sveta RTV Slovenija. Njeni izračuni namreč kažejo, da država za pripadnike priznanih manjšin nameni tudi do 100-krat več sredstev kot za tiste, ki to niso. "Za vsebine, ki nastajajo v okviru medijev, zlasti javne radiotelevizije, se mi to zdi diskriminatorno," je dejala Brankica Petković.

Vodja Službe za kulturne raznolikosti in človekove pravice ministrstva za kulturo Sašo Gazdić pa nasprotno meni, da bi za financiranje medijskih vsebin nepriznanih manjšin moral zadoščati RTV prispevek: "Javna radiotelevizija se financira iz RTV-prispevkov in vsi ti prebivalci Slovenije – torej ne samo državljani, ampak vsi prebivalci, ki tukaj živijo in imajo stalno prebivališče in niso po svoji etnični pripadnosti Slovenci - tudi plačujejo RTV-prispevek. Glede na to, koliko oddaj jim je namenjenih, kliče k temu, da bi moralo biti več takih oddaj."

Kulturna zakladnica
Tomislav Jovanović - Tokac, Jakov Fak, Slaviša Stojanović, Ivana Đilas, Jelena Proković so samo nekateri gostje, ki so pustili pečat v NaGlasu! v letu 2016. "Všeč mi je, da se razpravlja globlje o stvareh, recimo o prenosu dejavnosti s starejše na novo generacijo priseljencev v Sloveniji oziroma kako konkretni ljudje prispevajo v kulturno zakladnico, čeprav niso Slovenci," je ob drugi obletnici za zdaj edine televizijske oddaje za Albance, Črnogorce, Bošnjake, Hrvate, Makedonce in Srbe v Sloveniji dejal Gazdić.

O naglasu - na glas
"Všeč mi je ime oddaje NaGlas!, ker lahko povemo na glas zgodbe priseljencev, poleg tega ti ljudje, vključno z mano, imamo malo naglasa," se pošali Petkovićeva. A oddaja ni namenjena zgolj priseljencem, temveč vsem gledalcem, ki uživajo v osebnih zgodbah, uspehih in preprekah, spominih ter anekdotah prve in druge generacije priseljencev. Ti marsikdaj živijo le na drugem koncu njihove ulice, naj bo to mladi violinist, lokalni brivec ali prodajalka paprik.

Različnost bogati
Medtem pa nova generacija potomcev priseljencev iz nekdanje Jugoslavije z veseljem seda v šolsko klop, da bi bolje spoznala svojo kulturo in materni jezik. "Da v programih javne radiotelevizije slišimo albansko besedo, bosansko besedo in da je to tudi neko priznanje, da je tudi ta beseda in ta jeziki del Republike Slovenije in da smo mi jezikovno bogata družba, to se mi zdi tako pomembno in tega bi moralo biti več," še meni Brankica Petković.
Od statusa do ajvarja in baklave
Oddaja Naglas! je v preteklem letu budno spremljala prizadevanja skupnosti za izboljšanje njihovega statusa, iskala zanimive zgodbe znanih in malo manj znanih priseljencev ter za gledalce poiskala recepte za najboljši ajvar in baklavo. "Ne glede na to, da sama spremljam dogajanja v manjšinskih skupnostih, sem vsakič znova presenečena nad vsem, česar ne poznam dovolj," je še televizijsko oddajo komentirala Brankica Petković z Mirovnega inštituta.