Usoda znamenitega doprsnega kipa kraljice Nefretete, ideala lepote staroegipčanskih žensk, je v tem trenutku odvisna od končne interpretacije dokumentov, ki jih hrani berlinski Novi muzej, v katerem kot eden vrhuncev stalne zbirke tudi stoji Nefreteta. Gre namreč za dokumente, ki po besedah Hawassa dokazujejo, da so nemški arheologi Nefreteto iz Egipta odpeljali s prevaro, direktorica Novega muzeja Friderike Seyfried pa, nasprotno, trdi, da dokumenti "nedvomno dokazujejo, da je pruska država doprsni kip pridobila popolnoma zakonito in da zato Egipt ne more podati pravno utemeljene zahteve po vrnitvi kipa".

Ekipa Ludwiga Borchardta
Egipt trdi, da so leta 1912 nemški arheologi, ki so doprsni kip Nefretete izkopali pri Amarni, egipčanski prestolnici verskega apostata Ehnatona, nalašč napačno katalogizirali najdbo. Da bi kip lažje spravili iz države oziroma da ga ne bi zadržali Egipčani, so Nefreteto carini prijavili kot pobarvani mavčni kip neke princese. Berlinska interpretacija pa govori, da je arheološka ekipa Ludwiga Borchardta vse postopke za izvoz kipa opravila povsem korektno in da zato Egipt nikakor ne more zahtevati vrnitve kipa.

Izjemna zbirka in še bolj izjemna zgodba o Ehnatonovem obdobju
Kip kraljice Nefretete je tudi tematsko jedro berlinske egipčanske zbirke. Posebnost te zbirke, ki velja za eno najbogatejših zbirk staroegičanske umetnosti na svetu, je namreč prav poudarek na amarnskem obdobju, ki je del zgodovine 18. dinastije. Na ogled je 2.500 eksponatov, ki prikazujejo štiritisočletno zgodovino starega Egipta in območja, ki je danes del severnega Sudana.