Nero, ki sicer prihaja s severa Italije, se je na igralsko pot podal že v otroških letih, sprva še na odrskih deskah. Vloga v legendarnem vesternu režiserja Sergia Corbuccija Django iz leta 1966, pa je bila tista, ki mu je prinesla svetovno slavo.

Življenjske izkušnje zaslužne za uspešno kariero
Sam pravi, da so življenjske izkušnje tiste, ki se jim lahko zahvali za uspešno kariero. Kot je pojasnil pred tremi leti na Grossmannovem festivalu fantastičnega filma in vina v Ljutomeru, katerega osrednji gost je bil, izhaja iz revščine, zato se je moral vedno boriti.

Do danes je odigral več kot 150 vlog v filmih najrazličnejših žanrov, zato se ga je prijel vzdevek mož tisočerih obrazov. Ob tem, da je igral v vseh mogočih filmskih zvrsteh, od vesternov, političnih dram, policijskih filmov do komedij, je upodabljal tudi like več različnih narodnosti.

Tito in Tarantino, njegova velika oboževalca
Poleg kultnih vlog naslovnih junakov v vesternih Django in Keoma, sira Lancelota v muzikalu Camelot, Horacija v drami Tristana, negativca v akcijski uspešnici Umri pokončno 2. Gledalcem na območju nekdanje Jugoslavije v spominu ostal po vlogah v filmih Bitka na Neretvi (1969) in Banović Strahinja (1981). V času snemanja filma Bitka na Neretvi je spoznal Tita, ki ga je pozneje kot veliki oboževalec vabil na Brione.

Nero je veliko delal tudi v gledališču in na televiziji, poleg tega se je preizkusil v vlogi producenta in režiserja. Leta 2006 se je poročil z igralsko legendo Vanesso Redgrave, Quentin Tarantino pa je njemu v poklon leta 2012 posnel film Django brez okovov, saj naj bi bil prav on tisti igralec, ki je usodno zaznamoval filmarjevo kariero.