Risanko z naslovom Hektorjevo odkritje je napisal in režiral Dino Krpan, pripovedovalec je Krešimir Mikić, projekt pa je nadzoroval Boris Kolar, eden od vodilnih avtorjev slovite Zagrebške šole animiranega filma, ki se je med drugim proslavila ravno s profesorjem Baltazarjem.

Hektorjevo odkritje je tretja nova risanka po vrsti, odkar so leta 2005 znova obudili serijo. Producentka in ustanoviteljica Združenja Profesor Baltazar Renata Brkić je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina dejala, da jih načrtujejo še deset.

Animacija zdaj ni več analogna, sporočila pa ostajajo enaka
Nove risanke po njenih besedah ustvarjajo po jasnih pravilih avtorjev izvirnega Baltazarja, so pa posodobljene in prilagojene današnjim otrokom ter nekoliko krajše (namesto enajst so dolge le še sedem minut). Sporočila so ostala enaka kot pred 50 leti, to so mir, nenasilje, varstvo okolja, dobrota in ustvarjalnost. Baltazar namreč z znanostjo in z nenasilnimi metodami rešuje težave prebivalcev Baltazargrada.

V zagrebški Scenoteki bodo poleg Hektorjevega odkritja prikazali tudi prvi dve risanki iz nove serije, Avgustova tretja sreča (o tem, kako je Baltazar izumil "baltafon") in Vrline iz globin (o hobotnici, ki je rešila baltazarski akvarij pred algami). Gledališče Tvornica lutaka bo izvedlo predstavo Profesor Baltazar – Pot okoli sveta.

Profesorja Baltazarja so snemali od leta 1967 do leta 1978 v Zagreb filmu. Oče lika je Zlatko Grgić, Baltazar pa je bil priljubljen tudi v Sloveniji. Skupno so posneli 59 epizod.