Bardotovo je razkačil kurbam bajram. Med štiridnevnim praznikom, znanim tudi kot ejd ul adha, nekateri muslimani v spomin na Abrahamovo pripravljenost za žrtvovanje zakoljejo kozo ali ovco. Foto: Reuters
Bardotovo je razkačil kurbam bajram. Med štiridnevnim praznikom, znanim tudi kot ejd ul adha, nekateri muslimani v spomin na Abrahamovo pripravljenost za žrtvovanje zakoljejo kozo ali ovco. Foto: Reuters
Bardotova v filmu Vie privée Louisa Malleja iz leta 1962
Bardotova je bila ena redkih evropskih igralk, ki je bila silne pozornosti in oboževanja deležna tudi v ZDA.

Igralka, katere zvezdo so v zadnjih letih zasenčili javni napadi na istospolno usmerjene, priseljence in nezaposlene, bo morala svojo žalitev muslimanov plačati s 15 tisoč evri. (Tožilstvo je predlagalo tudi dvomesečno zaporno kazen, a mu sodnik ni ugodil). 73-letna zvezdnica na sojenju ni bila prisotna, ker ni dovolj zdrava za potovanje.

Francozinja, ki je predvsem goreča borka za pravice živali, je v preteklosti že večkrat na muho vzela različne muslimanske običaje, še posebej kurbam bajram, ki vernikom narekuje žrtvovanje ovce ali koze. Čez mejo je po mnenju sodišča šla leta 2006, ko je v traktatu na temo kurbam bajrama med drugim zapisala tudi, da "ti ljudje nas uničujejo, uničujejo našo državo z vsiljevanjem svojih navad".

Pravica do svobode govora?
Poleg kazni bo morala Bardotova vsaj simbolično vsoto plačati tudi več dobrodelnim organizacijam za boj prooti rasizmu, razsodbo proti njej pa mora objaviti tudi glasilo njene fundacije za boj proti mučenju živali. Po besedah svojega odvetnika se Bardotova ne bo pritožila, češ da je "utrujena od sojenj". "Občutek ima, da jo skušajo utišati, a v svojem boju za pravice živali ne namerava kloniti," je še še sporočil Francois-Xavier Kelidjian.

Za Bardotovo je to že peta globa od leta 1997; vsote so postopoma naraščale od 1.500 do 5.000 in zdaj na vrtoglavih 15.000 evrov.

Spomin na lepše čase ...
Filmofili bodo Bardotovo najbrž v spominu raje ohranili kot vplivno zvezdnico iz petdesetih in šestdesetih let 20. stoletja, ki je zaznamovala nekaj ključnih trenutkov novega vala; nastopila je denimo v filmih Et Dieu ... créa la femme (In Bog je ustvaril žensko) Rogerja Vadima (1956) in Le Mépris (Prezir) Jean-Luca Godarda (1963). Beatli so se v mladih letih razglasili za oboževalce plavolasega sekssimbola, francoski kantavtor Serge Gainsbourg pa je o njej napisal pesem.

A. J.