85-letnemu Francescu Rosiju se bodo na festivalu, ki bo potekal med 7. in 17. februarjem, poklonili s programom 13 njegovih filmov. V teh se je režiser posvečal predvsem prepletenosti gospodarske in politične moči na primeru italijanske mafije.
V teh se je režiser posvečal predvsem prepletenosti gospodarske in politične moči na primeru italijanske mafije. "Rosijevi filmi vse do danes prepričajo s svojo eksplozivno močjo in se uvrščajo med klasike politično angažiranega filma," je ob razglasitvi nagrajenca povedal direktor Berlinala Dieter Kosslick.
Najboljše bo izbiral Costa Gavras
V teh dneh pa so organizatorji festivala oznanili tudi, kdo bo predsedoval žiriji. To bo francoski režiser grškega rodu Costa Gavras. Kosslick je ob tem izrazil zadovoljstvo, da bo žirijo vodil tako pomemben režiser. "Njegov opus združuje družbeno kritiko in visoko umetnost," je o režiserju še povedal direktor.
Salvatore Giuliano še enkrat v Berlinu
Francesco Rosi se je mednarodno uveljavil s filmom Salvatore Giuliano, za katerega je na Berlinalu leta 1962 prejel srebrnega medveda za režijo. 14. februarja bo ta film v Berlinu zaživel še enkrat, predvajali pa ga bodo ob izročitvi častnega zlatega medveda.
Desetletje pozneje je režiser v Cannesu prejel zlato palmo za film Zadeva Mattei.
Ob preletu njegovih izdelkov velja omeniti še Roke nad mestom (1963), zgodbo o škandalu v gradbeništvu v njegovem rodnem Neaplju, ki ga pometejo pod preprogo, ob tem pa še filme Lucky Luciano (1972/73), Kristus se je ustavil v Eboliju (1978/79) in Krasni mrtveci (Cadaveri eccellenti) iz leta 1976 z Linom Venturo.
Politične zgodbe Costa Gavrasa
Costa Gavras je znan predvsem po trilogiji političnih filmov - Z (1969), obtožnico proti polkovniški diktaturi v Grčiji, Priznanje (1970) in Obsedno stanje (1973). Za svoje delo je prejel že vrsto nagrad; med drugim dva oskarja - za režijo in scenarij - za politično srhljivko Z. Cansko zlato palmo mu je prinesel film Pogrešani (1981), v katerem sta zgodbo vojaškega puča v Čilu pomagala ustvariti Jack Lemmon in Sissy Spacek, leta 1990 pa mu je bil naklonjen tudi Berlin, kjer je prejel zlatega medveda za film Glasbena skrinjica z Arminom Mueller-Stahlom in Jessico Lange.
Pred petimi leti je Costa-Gavras v tekmovalnem programu Berlinala sodeloval s filmom Amen, v katerem sta glavni vlogi odigrala Ulrich Tukur in Ulrich Mühe. Zgodbo filma je zasnoval na podlagi igre Namestnik dramatika Rolfa Hochhutha, pripoveduje pa o odnosu Vatikana do zločinov nacionalsocializma.
Marca prihodnje leto se bo režiser lotil svojega novega projekta, Eden is West, za lokacijo snemanja filma pa je prvič po 40 letih izbral Grčijo, kjer se je rodil 1933.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje